E-novice

Novica

Izšla je knjiga o sreči, ki si je mnogi želijo, vi pa jo lahko dobite že danes – če ste bralec, bralka

16.06.2018

Ruski emigranti so po revolucijskem viharju zapuščali domovino, ker jim je ob vseh svojih neskončnih širjavah postala pretesna zaradi političnega enoumja. V druge dele sveta, posebej v Evropo in Ameriko, so prinašali veličino svojih kulturnih tradicij, seveda pa so se z enakimi oplajali tudi sami v deželah tradicionalnega (krščanskega) Zahoda. Med temi emigranti je bila tudi rosno mlada pesnica Nina Berberova, ki je s svojim možem, lirikom Hodasevičem, leta 1922 zapustila Sovjetsko zvezo in se podala na zahod; zvesta mu je ostala vse do smrti, skoraj pol življenja je preživela v ZDA. Pri nas pisateljica ni bila zelo znana, kaka tri desetletja imamo na voljo za branje tri njene povesti.
Sto let po revoluciji je Rusija temeljito spremenjena država, tako kot vse pore planeta je tudi največjo državo sveta preplavila globalizacija, boljševiki, pred katerimi se je nekoč vse treslo, pa si ne zaslužijo več svojega imena – ljudje z vseh vetrov se danes pogosteje in brez tesnobe vračajo v zibelko slovanstva. A kaj tesnobe, saj jo je vsaj začasno zamenjalo pravo navdušenje! Kot bo naslednji mesec nezgrešljivo očitno na vsakem koraku, je z nogometnimi nebesi Rusija vsaj za ta čas postala dom vsega sveta.

Tej evforiji se pridružujemo na svoj način, kajpak s knjigo. Ravno pravočasno smo v zbirki Nostalgija za vas pripravili Knjigo o sreči omenjene Nine Berberove: pripoved o mladi ženski, ki se od razmerja do razmerja podaja kakor skozi postaje na življenjski poti, iščoč svoj končni pristan, v katerem si hrepeneč slika čisto ljubezen, tako, kakršno je nekoč že doživela, še kot mlada deklica, a v drugih časih in drugih krajih … Hkrati je to pripoved o ›življenju‹ dvajsetega stoletja, o njegovih vzponih in padcih – in o tem, kako v vseh običajnih naklonjenostih in klofutah usode vedno najti primerno mesto zase. Mesto, ki – če človek ni preveč nerealen in ohol – vsakomur nekako že zagotovi njegov posebni odmerek … sreče.

Tako kot že omenjene povesti Nine Berberove je tudi Knjigo o sreči prevedel Marjan Poljanec, spremno besedo pa je prispevala Sara Špelec.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

13.03.2018

Če boste prisedli, je tveganje zanemarljivo – gram knjige za vsega deset centov »

Čeprav je v podnaslovu Kolesa sreče zapisano, da lahko celo drobna knjižica spremeni življenje, se vseeno zdi pretirano. Ampak, tako se res samo zdi.

Knjige spreminjajo življenja in to pogosto počno popolnoma dobesedno, pri čemer ni nujno, da ste zaradi njih postali najboljši kuhar ali v vsega mesecu dni shujšali za deset kilogramov.

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja se je v Nemčiji ponesrečil neki Vietnamec, ki se je preživljal s prodajanjem ukradenih knjig. Že takrat knjige niso šle za med, zato se mu jih je nabralo nekaj tisoč in tla njegove garsonjere so klecnila.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

13.03.2018

V teh časih ohranjati nekakšen »veleposlaniški red« in predstavljati državo, za katero komaj kdo ve, ni preprosto »

V času, ko se svet čudi potezam Donalda Trumpa, se nad njimi zgraža ali pred njimi celo trepeta, je izšla knjiga, ki to opisuje od blizu – in to prej, preden se je sploh zgodilo. Washingtonski zapiski, kronika slovenskega veleposlanika v ZDA dr. Boža Cerarja, se začnejo v obdobju Obamove vladavine, časa, ko se je ameriška politika zdela »mlačna«, kot da ZDA počasi sestopajo s trona vodilne svetovne velesile. Kdor je tedaj želel več in ostreje, za tistega zdaj velja svetopisemski rek, na katerega se Američani tako radi (ironično) sklicujejo ali ga parafrazirajo: Ask – and you shall receive. (Prosite in vam bo dano.) Bilo je obdobje, ko je malokdo na svetu verjel, da bi Trump sploh prišel do kandidature, kaj šele da bi bil izvoljen. Ko beremo Cerarjeve opise njegovih »političnih« (bolje rečeno: populističnih) potez, lahko znova uvidimo, da so ZDA, ki bi bile rade tako zelo »politično korektne«, brez vsakih predsodkov in morale, ko gre za volitve oziroma merjenje moči.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

10.03.2018

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE).

objavljeno v rubriki: Izšlo je

28.02.2018

O čemer celo Noamu Chomskemu zmanjka besed … Kdo vlada svetu? – druga izdaja »

Pravkar je izšla druga izdaja knjige Kdo vlada svetu? ameriškega učenjaka Noama Chomskega. Knjigi je dodana nova spremna beseda, napisana lani, dobrega pol leta po zadnjih ameriških predsedniških volitvah in njihovem nepredvidljivem izidu, in objavljena v novi ameriški izdaji leta 2017.
Zbornik 23 esejev na temo ameriške hegemonije oziroma problematičnega ameriškega vsiljevanja svojega videnja ›demokracije‹ svetu je že sam po sebi kakor dragocena političnozgodovinska čitanka, saj nam odstira pogled v zakulisje marsikaterega kriznega žarišča po svetu, ki so se posebej po drugi svetovni vojni razširila kot gobe po dežju. Chomsky vedno piše iskreno in brez dlake na jeziku, toda zdi se, da globalnega političnega dogajanja ne dohaja niti še tako grob cinizem.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

22.02.2018

Kresnica sveti zunaj meja Bandijeve države in sporoča svetu, kakšno je resnično življenje v njej »

»Bandi« v korejščini pomeni kresnico in je psevdonim avtorja, ki živi in piše v Severni Koreji. Njegova prava identiteta je seveda strogo varovana skrivnost, saj bi imelo njeno razkritje zanj in njegove bližnje usodne posledice – kakšne, lahko s precejšnjo gotovostjo ugibamo …
Protagonisti vseh sedmih tragičnih zgodb v knjigi so poslušni državljani, indoktrinirani z idejami Kim Il Sungovega režima (napisane so bile v letih 1989–1995), ki jim kroji življenje in jim ga, nič krivim, tako ali drugače uniči. Na lastni koži postopoma spoznavajo njegov pravi obraz in začetni zanos se spreminja v resignacijo in popoln obup …

objavljeno v rubriki: Izšlo je