E-novice

Novica

Izšla je knjiga Na slepem tiru, dnevnik kulturnega urednika Dela Jožeta Horvata od januarja 1989 do maja 1991

11.11.2017

Ko bralec odpre časopis, kakršen je Delo, je lahko večinoma zadovoljen: o politiki, gospodarstvu, športu in še čem ima »kaj brati«. Manj zadovoljen pa utegne biti tisti, ki bi rad kaj več prebral o kulturi. Tako je bilo – in je še danes. Pred kratkim je pesnica Anja Golob, dvakratna Jenkova nagrajenka, na Facebooku zapisala: »Tole je kulturna stran v današnjem, sobotnem Delu. In sosednja stran. Nivo alarmantnosti tega fakta dosega zgolj še nivo nejeverne osuplosti.« Dodala je fotografijo, na kateri se vidita Delovi »kulturni« strani: polovico leve zaseda članek »Vokalno-scenski projekti z gosti«; na drugi polovici leve in celotni desni strani se razprostirajo oglasi.

Pred skoraj dvajsetimi leti se je za kulturno in tudi politično širino (bolj ali manj zaman) zavzemal takratni urednik Delove kulturne rubrike Jože Horvat. Zapisi v njegovem dnevniku Na slepem tiru so nastali v času, ko se je Slovenija počasi levila iz socializma in skupne države Jugoslavije v samostojno, demokratično državo, in kažejo, da kulturi sekira ni padala v med niti v socialističnih časih niti v »tranzicijskem obdobju«, da, skratka, nad kulturo že dolga leta visi predvsem sekira, medu pa od nikoder. Da se ta »tradicija« vleče vse do danes, pa razbiramo iz občasnih »krikov vpijočega v puščavi« oziroma na družabnih omrežjih.
Kako je oblikovati kulturno stran, izbirati med prispelim gradivom (ali je dovolj kakovostno, ali je primerno ažurno, ali ne gre morda za komentar in celo napad ali kakšna druga obračunavanja), skrbeti za jezikovno plat, nadzorovati postavljanje – in nato kljub vsemu vloženemu trudu občasno v tiskanem izvodu ugotoviti, da je vse drugače, kot si zastavil – skozi dnevniško kroniko oriše avtor, ki mu je blizu tudi literarna stran jezika. Tako ne gre le podajanje dogodkov v okviru službe in aktualne politike, temveč Horvat v svoje zapise vnaša tudi lirično obarvane vinjete mestnih ulic in cest, svetlobe (ki je vedno drugačna – spomladi, v avgustu, v jesenskem dežju …), neba in seveda tudi ravnice, s katere po rodu prihaja. V zimskem mrtvilu jo občuti takole: »Med […] vožnjo čez ravnino, nad katero se je razstrlo radostno zimsko vreme s svojim svetlobnim klobukom – soncem – postrani, me je nenadoma obdala tista skrivnostnost zemlje, ki sem jo navadno čutil, ko sem živel še na njej: namreč mila mrtvost zemlje, ki se pokaže samo na ravnici pozno jeseni ali pozimi. Nikjer drugje ni ta mrtvost tako očitna; samo ravnica kaže, kako zemlja ne sodeluje več v velikem življenjskem ciklu.« Zapise pa požlahtni tudi s portretiranjem sodelavcev, kot jih vidi na sejah; z besedami kot s svinčnikom riše podobe ljudi, s tem pa pred bralca prikliče tudi vzdušje uredniških sestankov in – skozi številne dialoge – občasna trenja njihovih udeležencev.
Pred vami je knjiga o času, ko je že misel na to, da bi bilo »komunizma konec«, vzbujala nejevero, opustitev pridevnika »Socialistična« v imenu naše republike osuplost in rezultat plebiscita o osamosvojitvi Slovenije evforijo. Knjiga o tem, česa se je lahko urednik kulturne rubrike v tem vrtincu sprememb veselil, česa bal, v čem je videl lepoto, kaj ga je skrbelo ter kje in kako je iskal svojo novo pot.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

11.04.2011

Jejte po pameti – pomagajte si s knjigo za ženske 21. stoletja »

»Vsaka je lahko superženska … Ko poišče svoje ravnovesje, popolno harmonijo telesa in duha v vseh življenjskih obdobjih! Podjetnica, umetnica, političarka, mati, soproga in izvrstna kuharica …Veliko vlog si je zadala v sodobnosti in prav vsem je lahko kos. In ker je prehrana postala ena izmed njenih najpomembnejših vsakodnevnih spremljevalk, saj ji pomaga do dobrega počutja, odlične forme in brbotajočega zdravja, sta postali neomajni zaveznici. Stari recepti z ustvarjalnim novodobnim pridihom, sveže, enostavne in z začimbami obogatene jedi, zdravilni in raznovrstno obloženi krožniki, navdihujoče eksperimentiranje v domači kuhinji ali gurmanska avantura na počitnicah – o čemer lahko prebirate v pričujoči zakladnici ženskih idej – je le nekaj užitkov, s katerimi si pomaga sodobna ženska.« Tako meni o naši knjigi Prehrana 21. stoletja za ženske antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

14.03.2011

Koledarske zgodbe za verne in krivoverne »

Ob svojem preučevanju tega neizmernega zgodovinskega gradiva sem se neprestano čudil nad tem, kako močno je naše sedanje zaznavanje sveta – in tudi empirično razvidna religiozna zavest v sedanjosti – oddaljeno od tiste vere, ki je bila predpisana kot ›nujna za zveličanje‹ in je še vse do 20. stoletja vodila delovanje protagonistov te knjige. Naj navedem le nekaj primerov: esencialno velepomembna vera v pekel, v katerem hudič telesno muči večno preklete grešnike, ali v vice, ki predvidevajo najrazličnejše ›očiščevalne torture‹, njihovo težo pa papeško pomilostitveno polnomočje lahko omili ali celo odpravi; povsem resno prepričanje, da je papež zares ›božji zastopnik na zemlji‹; in ne nazadnje samoumevno pristajanje na to, da je papež nadrejen posvetnim oblastnikom, da lahko po svoji volji nastavlja in odstavlja politične funkcionarje – take stvari se v obrisih nemara še vedno lahko držijo v bolj odročnih skupnostih, ne določajo pa več religioznosti modernega katoliškega sveta.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

04.03.2011

Mário de Sá-Carneiro v zbirki Nostalgija »

Modrijanova najnovejša zbirka Nostalgija je bogatejša za novo delo. Po obsežnem romanu Ayn Rand Mi, živi, ki je bilo objavljeno konec leta 2010, je zdaj pred nami Lucijeva izpoved, kratki roman Mária de Sá-Carneira, portugalskega pesnika in pisatelja, čigar ime je doslej poznala le peščica slovenskih literarnih poznavalcev (na sliki je detajl skulpture v Parku pesnikov [Parque dos Poetas, Oeiras] na Portugalskem).

objavljeno v rubriki: Izšlo je

21.02.2011

Novost iz sodobne srbske književnosti – Vzpon in padec Parkinsonove bolezni »

»Občutek imam, pravzaprav ima večina ljudi ta občutek, da je svet okužen z resno boleznijo, da zadeve ne tečejo ravno tako, kot trdi uradna propaganda. Na neki način smo vsi bogatejši, imamo vse več materialnih dobrin, vendar je tudi vse več depresije, žalosti, neke notranje izpraznjenosti. Čutiti je, da nekaj v globini ni v redu s svetom. Knjiga na neki način prikazuje to bolezen,« je Svetislav Basara povedal v enem od številnih intervjujev po tistem, ko so mu za roman Vzpon in padec Parkinsonove bolezni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu, podelili Ninovo nagrado.
Basara, rojen leta 1953, je eden najpomembnejših sodobnih srbskih književnikov. Napisal je več kot dvajset književnih del, od romanov do kratkih zgodb in esejev.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

09.02.2011

Izšla Kocbekova biografija In stoletje bo zardelo »

Pravkar je v zbirki Poteze izšla knjiga In stoletje bo zardelo, ki jo je napisal kritik, esejist, raziskovalec in urednik dr. Andrej Inkret (na sliki), znan poznavalec življenja in dela številnih slovenskih književnikov, kot so Edvard Kocbek, Dušan Pirjevec, Vitomil Zupan, Pavle Zidar, Marjan Rožanc, Rudi Šeligo, Dušan Jovanović, Drago Jančar, Lojze Kovačič, Ivo Svetina, Bojan Štih … Njegova bibliografija je obsežna zbirka strokovnih, poljudnih in znanstvenih člankov, recenzij, kritik ter strokovnih in znanstvenih monografij. Uredil in komentiral je vseh osem knjig Kocbekovega zbranega dela.
In stoletje bo zardelo bo morebiti Inkretovo najodmevnejše delo, ki ga je doslej objavil, saj gre za biografijo Edvarda Kocbeka, čigar tridesetletnice smrti se bomo spominjali 3. novembra letos.

objavljeno v rubriki: Izšlo je