E-novice

Novica

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja

10.03.2018

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE). V istem letu so izšli še poljski (nominacija za nagrado Angelus 2015), romunski in makedonski prevod. Leta 2015, ko je bil roman preveden v srbščino, finščino, nemščino in italijanščino, je postal deveta najbolj brana knjiga v slovenskih splošnih knjižnicah. Leta 2016 je naposled izšel v angleščini in pozneje v madžarščini ter bil nominiran za »srebrnega kresnika« – nagrado za najboljši roman izmed vseh, ki so dobili kresnika. Lani in letos je ruski prevod pristal na seznamu nominirancev za mednarodno nagrado Jasna Poljana. Letos sta izšla 14. in 15. prevod – nizozemski in grški. Pa nista zadnja!

Leto 2018 je tudi Jančarjevo leto. 13. aprila bo dopolnil 70 let, pri slovenskih založbah pa bo izšlo več njegovih novih del pa tudi ponatisov. Med prvimi bo nova izdaja Drevesa brez imena, romana številka 1 v veliki Modrijanovi zbirki Euroman, ki je izšla pred 10 leti. Leta 2009 se je roman uvrstil v peterico za kresnika, doslej pa je bil objavljen v 7 jezikih: hrvaškem, nemškem, ukrajinskem, madžarskem, albanskem, angleškem in, pred kratkim, turškem.

Prevodi romana To noč sem jo videl

▪ grščina: Αυτή τη νύχτα την είδα, Kastaniotis, 2018; prev. Λόισκα Αβαγιανού (Lojzka Avajanos)
▪ nizozemščina: Die nacht zag ik haar, Querido, 2018; prev. Roel Schuyt
▪ madžarščina: Ma éjjel láttam őt, L'Harmattan, 2016; prev. Orsolya Gállos
▪ angleščina: I Saw Her That Night, Dalkey Archive Press, 2016; prev. Michael Biggins
▪ italijanščina: Stanotte l'ho vista, Comunicarte, 2015; prev. Veronika Brecelj
▪ nemščina: Die Nacht, als ich sie sah, Folio Verlag, 2015; prev. Daniela Kocmut in Klaus Detlef Olof
▪ finščina: Sinä yönä näin hänet, Mansarda, 2015; prev. Kari Klemelä
▪ srbščina: Te noći sam je video, Arhipelag, 2015; prev. Ana Ristović
▪ makedonščina: Taa nok ja vidov nea, Esra, 2014; prev. Darko Spasov
▪ romunščina: Azi-noapte am văzut-o, Casa Cărţii de Ştiinţă, 2014; prev. Paula Braga Šimenc
▪ poljščina: Widziałem ją tej nocy, Wydawnictwo Czarne, 2014; prev. Joanna Pomorska
▪ francoščina: Cette nuit, je l’ai vue, Phébus, 2014, prev. Andrée Lück-Gaye
▪ bolgarščina: Tazi noš ja vidjah, Altera, 2013; prev. Ljudmil Dimitrov
▪ ruščina: Etoj noč'ju ja ee videl, Rudomino, 2013; prev. Tatjana Žarova
▪ hrvaščina: Noćas sam je vidio, Meandarmedia, 2012; prev. Neda Fanuko

 

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

15.05.2015

O smehu kot zdravilu za prizadeti svet – Slavje nepomembnosti Milana Kundere »

Tekst Slavje nepomembnosti francoskega pisatelja češkega rodu Milana Kundere nosi sicer zvrstno oznako ›roman‹, a je med krajšimi v svoji družini. Avtor tudi s to opredelitvijo namreč dosledno izpolnjuje namen tega besedila, ki deluje v celoti kot neke vrste – šala. Ne v običajnem smislu, temveč kot glasbeni scherzo; in glasbeni kompoziciji sledi tudi pri zgradbi literarnega besedila.
Zgodbo pripoveduje ›učitelj‹ štirih prijateljev, ki živijo svoja ›pomembna‹ življenja, in jo splete okrog zabave ob rojstnem dnevu enega od njih. Kratke sekvence besedila so nabite z anekdotami in refleksijami na teme, dogodke in osebnosti iz časa in družbe prejšnjega stoletja.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

15.05.2015

August Christe Wolf – manifest skromnosti, potrpežljivosti in sprejemanja »

Kratka pripoved August je zadnje objavljeno delo nemške pisateljice Christe Wolf (1929–2011), ki ga je napisala kot poklon svojemu možu ob 60. obletnici njune poroke, odslej pa nam je v slovenščini na voljo v prelepem prevodu Ane Jasmine Oseban.
Pripovedovalec skuša na precej preprost način povzeti mirno življenje, ki pa je moralo že zmagovati v gotovo mnogo zahtevnejših izzivih. Šofer turističnega avtobusa, malo pred upokojitvijo, si sestavlja ›obračun‹ svojega življenja. To je pretežno vpeto med zgodnje spomine otroka takoj po vojni, ko se je skupaj z drugimi bolniki z jetiko znašel v sanatoriju, in sedanjostjo, ko z dobrodušno prizanesljivostjo opazuje svet okoli sebe in ugotavlja, da ga je naposled osrečilo prav spokojno, skromno, umirjeno življenje.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

15.05.2015

V slovenščini izšla še ena knjiga irske mojstrice kratke proze Claire Keegan – zgodba Rejenka »

Kmalu bo minilo deset let, odkar smo pri založbi Modrijan začeli snovati zbirko Euroman. Zbirka, v katero smo povezali 27 proznih del, po eno izmed vsake od (takrat) 27 držav članic Evropske unije, je izšla aprila 2008 in bila predstavljena na predvečer svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic. Euroman je še danes največja literarna zbirka na Slovenskem, ki je izšla v enem dnevu!
Zbiranje literarnih del za to zbirko, ki smo ga pretežno zaupali prevajalcem, ni bil posebno trd oreh, še posebno ne iz književnosti z bogato prevodno tradicijo, kot so angleška, irska, nemška, francoska, španska in italijanska. Zanimala so nas dela vrhunskih, a pri nas še neobjavljenih avtorjev – tako smo bili prva slovenska založba, ki je izdala dela (večinoma romane) literarnih mojstrov, kot so Ali Smith, Jean Echenoz, Gonçalo M. Tavares, Hugo Claus, Vladimir Vertlib, Magdalena Tulli ... Našteti pisatelji so pozneje dobili še kak slovenski prevod, bodisi pri Modrijanu ali pri kateri drugi založbi, pravkar pa se jim je pridružila še Irka Claire Keegan.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

15.05.2015

V prevodu izšlo Houellebecqovo »spregledano« prozno delo izpred petnajstih let – Lanzarote »

Sloviti sodobni francoski pisatelj Michel Houellebecq, ki se mu najpogosteje dodaja oznake, kot so kontroverzen, provokativen in razvpit, je svoje zadnje delo, Podreditev (Soumission, 2015) objavil v okoliščinah, ki so takšne pridevke še bolj podžgale: roman, v katerem v Franciji zavladajo islamisti, je po naključju izšel natanko na dan terorističnega napada na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo.
Pisatelj je s svojimi izjavami o islamu in monoteizmu nasploh že prej buril javnost, njihove sledove pa lahko najdemo tudi v zgodbi Lanzarote, denimo na začetku, ko se glavni lik, pisateljev alter ego, pri premišljevanju, kje naj preživi počitnice, posvetuje s turistično agentko. »Ne motijo me arabske države, ampak muslimanske,« sem nadaljeval. »Ne bi morda imeli kakšne nemuslimanske arabske države?« To bi bil pa že kar hakeljc na Lepo je biti milijonar. »Arabska država, nemuslimanska ... štirideset sekund imate.«

objavljeno v rubriki: Izšlo je

04.05.2015

»Avtohtona slovenska kriminalka« – izšel je nov roman slovensko-ameriške pisateljice Erice Johnson Debeljak »

Erica Johnson Debeljak, najbolj znana po avtobiografski prozi, v kateri izpoveduje svojo izkušnjo Američanke, ki je prišla živet v Slovenijo, pa tudi teme tujstva, drugačnega in drugega nasploh, je leta 2012 poskrbela za manjše presenečenje. Objavila je namreč fikcijski roman Antifa cona in v svoj pisateljski svet vpeljala – policijskega inšpektorja Subana. Zdi se, da je prikazovanje in prepletanje dveh svetov, tistega, ki je na strani zakonov, in tistega, ki je onstran njih, pisateljici omogočilo ne toliko prekinitev z dotedanjo poetiko, ampak bolj svojevrstno nadaljevanje »z drugimi sredstvi«. Ki se, kot lahko upamo, ne bo končala s pravkar objavljenim drugim romanom.
Suban ni inšpektor, kakršne običajno srečamo v žanrski literaturi. Ne spominja ne na ironično distanciranega »noirovskega« niti na ekstravagantnega, analitičnega »poirotovskega« detektiva. Pravzaprav je malo zmeden, včasih skorajda naiven lik, a mu prav to nekako pomaga, da razreši primer. Predvsem pa se med profesionalnim iskanjem prikrite resnice dokoplje tudi do neprijetnih osebnih spoznanj. Toliko bolj tokrat, v novem romanu Tovarna koles, v katerem se znajde v prestolnici, kjer išče izgubljeno hčer in odkriva temno plat mestnega življenja, skozi raziskavo pa se vse bolj razkriva njegova zavožena zakonska zgodba.

objavljeno v rubriki: Izšlo je