Novica

Bralec 101: Mladi volkovi – izjemen debi mladega irskega pisatelja Colina Barretta

10.10.2016

Manjša irska založba Stinging Fly Press izdaja revijo za poezijo in kratko prozo Stinging Fly (kar bi v slovenščino lahko prevedli kot Sitna muha), vsakih pet let organizira prestižno nagrado za kratko zgodbo David Byrne Short Story Award – doslej so bile podeljene šele tri, zadnja je leta 2014 v vrednosti 15.000 evrov romala v roke Anne Enright –, od leta 2005 pa tudi zbirke kratkih zgodb obetavnih irskih pisateljev.
Septembra leta 2013 je pri založbi svoj knjižni prvenec objavil tudi Colin Barrett, ki si verjetno niti v sanjarijah ni zamislil takšnega buma, kot ga je s knjigo povzročil. Začelo se je z dobrimi ocenami, zvrstile so se ugledne nagrade – Rooneyjeva nagrada za irsko literaturo, nagrada časnika Guardian za knjižni prvenec, mednarodna nagrada Franka O'Connorja za kratko zgodbo, ameriška državna nagrada za mlade avtorje (National Book Award 5 Under 35) –, kritiško navdušenje pa kar ni pojenjalo, ocene so knjigo pospremile s pridevki kot »sijajno«, »presenetljivo«, »močno«, »poetično«, pa tudi »samosvoje«, »subverzivno«, »ostro«, »provokativno«. Na Amazonovih straneh le redko naletite na tako dolg seznam kritiških pohval kot pri pri Barrettu. Izšli so novi natisi knjige, tudi preko luže (Groove Press), vrstili so se intervjuji, za avtorja se je ogrel ameriški New Yorker in aprila letos objavil njegovo novo zgodbo ... Zbirka zgodb Mladi volkovi (Young Skins) se je resnično izkazala za »izjemen debi«, kot so zapisali denimo v angleškem Sunday Timesu, Colin Barrett pa je postal skoraj čez noč literarna zvezda.

Obrobno se je tako pomaknilo v središče, bi lahko rekli z malce ironije. Barrett v knjigi namreč popisuje irsko provinco, kjer je tudi sam odraščal, in bolj ali manj brezperspektivno življenje mladih, ki se zaman poskušajo izviti svoji usodi – njihova prizadevanja jih prej kot k rešitvi problemov pripeljejo na rob zakona ali celo onstran. Zdi se, da je pisatelj živo zadel resničnost današnjega trenutka, in to ne le irskega, temveč tudi širše, s tem pa podkrepil tezo, da je prav v obrobnem ali lokalnem treba iskati prava vprašanja, kar je seveda prvi korak do tega, da pridemo do kakšnega spoznanja.
Barrettovo knjigo, ki je v prevodu Maje Novak pravkar izšla pri založbi Modrijan, velja torej vzeti v roke ne zgolj zato, da bi preverili, kaj je trenutno aktualno v svetu knjig.

Colin Barrett bere ob podelitvi ameriške državne nagrade za avtorje, mlajše od 35 let (2015).
 
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

29.01.2015

Brez spomina ne vemo, ne kdo smo ne od kod prihajamo. Če ne vemo tega, pa ne vemo niti, kam gremo »

Morda si včasih predstavljamo, da je postavljanje spomenikov prijetno, plemenito in preprosto opravilo, rezultat – torej spomenik sam – pa »večen«. Pa vendar marsikdaj ni tako: treba se je odločiti, kje bo spomenik stal; kakšen bo; kaj bo simboliziral; tu so zapleti z izbiro oblike in materiala ter seveda denarjem; in ne pozabimo na najpomembnejše: komu v čast bo spomenik sploh postavljen? In ali mu sploh lahko zagotovimo vsaj dolgotrajnost, če že ne »večnosti«?
Javni spomeniki, narejeni v spomin na določen zgodovinski dogodek ali osebo in postavljeni na javnem mestu, so pomemben, če ne celo nujen inventar vsakega modernega naroda. Spomenik in prostor, na katerem stoji, živita svoje življenje v spremenljivih časih. Z novimi generacijami delita politično usodo: zgodovinske spremembe lahko predrugačijo simbolični pomen tako spomenika kot osebnosti, ki jo ta predstavlja.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

26.01.2015

Čas za upor nečloveškemu kapitalizmu je čas za prodor zadružniške solidarnosti »

Pravkar je izšla knjiga Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa, ki jo podpisujeta Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska evropska poznavalca zadružnega gospodarstva.
Knjiga je pisana poljudno in je namenjena široki zainteresirani javnosti. Predstavlja zakonitosti in mehanizme svetovnega korporacijskega kapitalizma ›v realnem času‹ ter pot, po kateri je celoten globalni ekonomski sistem najkasneje leta 2008 zgrmel v finančno krizo. Avtorja večkrat opozarjata na najočitnejše napake prevladujočega kapitalističnega svetovnega reda, ki spodbuja razraščanje pohlepa, izigravanje pravnih regulativ, nezmernost, lobiranje, korupcijo in vsesplošne dolžniške odnose. Posledice takega spleta so lahko samo nevzdržna nesorazmerja in družbena neenakost, kar pa vodi v najraznovrstnejše konflikte.
Potem ko je sedanjemu svetu tako nastavljeno zrcalo, se avtorja posvetita zadružništvu, ki ga predstavita kot najprimernejšo alternativo in pravzaprav smiselno rešitev za globalno gospodarstvo.

objavljeno v rubriki: Izšlo je