E-novice

Novica

Andrej E. Skubic je objavil svoj sedmi roman. – Permafrost je 113. knjiga v zbirki Bralec

07.11.2017

»Pisanje sem enostavno pustil, saj ni nikamor peljalo,« sklene Andrej E. Skubic nedavno objavljeno kolumno na portalu Airbeletrina. »Zdelo se mi je, da samo nekaj umetniško drkam. Kar sem tudi res delal. Nisem vedel, kaj delam. Saj še danes ne.«
Da je kolumno napisal malo pred izidom svojega sedmega romana, je seveda golo naključje; toliko nenavadnejši je zato njen zaključek. Skubic ni pustil pisanja, kje pa; opisuje namreč začetke svoje pisateljske poti – kako je takrat, v devetdesetih, preden je objavil prvenec Grenki med, »zgledala vsa ta scena«. »Tako pač človek počasi reče: pejte v rit vsi skupaj.« Kolumna je lahko celo poučna – zlasti za mlade, ki vse prehitro naložijo svoje besedilo v poštni predal, vtipkajo e-naslov nekega založnika in pritisnejo »Pošlji« –, čeprav to zagotovo ni njen namen. »Takrat« to ni bilo tako preprosto ...
Skubic je po Grenkem medu (1999), za katerega je prejel nagrado SKS za prvenec in svojega prvega kresnika, objavil pet romanov, z vsakim se je povzpel na Rožnik, med prvo peterico, in še dvakrat prižgal kresni ogenj, za Koliko si moja? (2012) in Samo pridi domov (2015). Skubic ima tudi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado ter Sovretovo nagrado za prevajalsko delo.

Roman Permafrost je njegovo tretje književno delo, izdano pri založbi Modrijan (po romanu Samo pridi domov in noveli Igre brez meja, ki je pred kratkim izšla tudi v nemškem prevodu). Nenavadna fabula, sunkoviti preobrati, dinamičnost, eruditski prijemi, jezikovne akrobacije ... Ali gre za »tipičnega Skubica«? O tem bodo presojali literarni kritiki in bralci, ki ga spremljajo, a nazadnje bodo morali priznati, da se Skubic ne ponavlja. Da »še danes ne ve, kaj dela«, pa mu ne gre ravno verjeti.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

11.04.2011

Jejte po pameti – pomagajte si s knjigo za ženske 21. stoletja »

»Vsaka je lahko superženska … Ko poišče svoje ravnovesje, popolno harmonijo telesa in duha v vseh življenjskih obdobjih! Podjetnica, umetnica, političarka, mati, soproga in izvrstna kuharica …Veliko vlog si je zadala v sodobnosti in prav vsem je lahko kos. In ker je prehrana postala ena izmed njenih najpomembnejših vsakodnevnih spremljevalk, saj ji pomaga do dobrega počutja, odlične forme in brbotajočega zdravja, sta postali neomajni zaveznici. Stari recepti z ustvarjalnim novodobnim pridihom, sveže, enostavne in z začimbami obogatene jedi, zdravilni in raznovrstno obloženi krožniki, navdihujoče eksperimentiranje v domači kuhinji ali gurmanska avantura na počitnicah – o čemer lahko prebirate v pričujoči zakladnici ženskih idej – je le nekaj užitkov, s katerimi si pomaga sodobna ženska.« Tako meni o naši knjigi Prehrana 21. stoletja za ženske antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

14.03.2011

Koledarske zgodbe za verne in krivoverne »

Ob svojem preučevanju tega neizmernega zgodovinskega gradiva sem se neprestano čudil nad tem, kako močno je naše sedanje zaznavanje sveta – in tudi empirično razvidna religiozna zavest v sedanjosti – oddaljeno od tiste vere, ki je bila predpisana kot ›nujna za zveličanje‹ in je še vse do 20. stoletja vodila delovanje protagonistov te knjige. Naj navedem le nekaj primerov: esencialno velepomembna vera v pekel, v katerem hudič telesno muči večno preklete grešnike, ali v vice, ki predvidevajo najrazličnejše ›očiščevalne torture‹, njihovo težo pa papeško pomilostitveno polnomočje lahko omili ali celo odpravi; povsem resno prepričanje, da je papež zares ›božji zastopnik na zemlji‹; in ne nazadnje samoumevno pristajanje na to, da je papež nadrejen posvetnim oblastnikom, da lahko po svoji volji nastavlja in odstavlja politične funkcionarje – take stvari se v obrisih nemara še vedno lahko držijo v bolj odročnih skupnostih, ne določajo pa več religioznosti modernega katoliškega sveta.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

04.03.2011

Mário de Sá-Carneiro v zbirki Nostalgija »

Modrijanova najnovejša zbirka Nostalgija je bogatejša za novo delo. Po obsežnem romanu Ayn Rand Mi, živi, ki je bilo objavljeno konec leta 2010, je zdaj pred nami Lucijeva izpoved, kratki roman Mária de Sá-Carneira, portugalskega pesnika in pisatelja, čigar ime je doslej poznala le peščica slovenskih literarnih poznavalcev (na sliki je detajl skulpture v Parku pesnikov [Parque dos Poetas, Oeiras] na Portugalskem).

objavljeno v rubriki: Izšlo je

21.02.2011

Novost iz sodobne srbske književnosti – Vzpon in padec Parkinsonove bolezni »

»Občutek imam, pravzaprav ima večina ljudi ta občutek, da je svet okužen z resno boleznijo, da zadeve ne tečejo ravno tako, kot trdi uradna propaganda. Na neki način smo vsi bogatejši, imamo vse več materialnih dobrin, vendar je tudi vse več depresije, žalosti, neke notranje izpraznjenosti. Čutiti je, da nekaj v globini ni v redu s svetom. Knjiga na neki način prikazuje to bolezen,« je Svetislav Basara povedal v enem od številnih intervjujev po tistem, ko so mu za roman Vzpon in padec Parkinsonove bolezni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu, podelili Ninovo nagrado.
Basara, rojen leta 1953, je eden najpomembnejših sodobnih srbskih književnikov. Napisal je več kot dvajset književnih del, od romanov do kratkih zgodb in esejev.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

09.02.2011

Izšla Kocbekova biografija In stoletje bo zardelo »

Pravkar je v zbirki Poteze izšla knjiga In stoletje bo zardelo, ki jo je napisal kritik, esejist, raziskovalec in urednik dr. Andrej Inkret (na sliki), znan poznavalec življenja in dela številnih slovenskih književnikov, kot so Edvard Kocbek, Dušan Pirjevec, Vitomil Zupan, Pavle Zidar, Marjan Rožanc, Rudi Šeligo, Dušan Jovanović, Drago Jančar, Lojze Kovačič, Ivo Svetina, Bojan Štih … Njegova bibliografija je obsežna zbirka strokovnih, poljudnih in znanstvenih člankov, recenzij, kritik ter strokovnih in znanstvenih monografij. Uredil in komentiral je vseh osem knjig Kocbekovega zbranega dela.
In stoletje bo zardelo bo morebiti Inkretovo najodmevnejše delo, ki ga je doslej objavil, saj gre za biografijo Edvarda Kocbeka, čigar tridesetletnice smrti se bomo spominjali 3. novembra letos.

objavljeno v rubriki: Izšlo je