Iz knjige na film

Razvrsti po: datumu objave abecedi

17.12.2016

»Neozdravljiva osamljenost duše« – v Nostalgiji Resna igra švedskega pisatelja Hjalmarja Söderberga »

Hjalmar Söderberg (1869–1941), ki ga uvrščajo med najpomembnejše švedske stiliste, je bil kljub veliki prepoznavnosti v domovini – v nasprotju s starejšim sodobnikom Strindbergom – slovenskim bralcem do nedavna popolnoma neznan. V slovenski kulturni prostor je njegovo delo prvič stopilo šele leta 2015 – zbirka Vinjete v prevodu Nade Grošelj nam ga je predstavila kot mojstra krajših besedil.

Tokrat je pred nami Resna igra (Den allvarsamma leken, 1912), eden njegovih romanov, ki sodijo med trajne pridobitve švedske književnosti. Velja za najboljši portret Stockholma v švedski književnosti ter za enega najboljših švedskih ljubezenskih romanov.
Söderberg je snov za svoja dela črpal iz resničnega življenja. Sam je lastno ustvarjanje samoironično opisal takole: »Narezati se na trakove in koščke ter iz koščkov sestaviti like: uradnika, zdravnika, novinarja, politika in tako dalje.« Njegovi najhujši kritiki so ga imeli za lenega in brez domišljije, ne da bi uvideli, kolikšna umetelnost je potrebna za »sestavljanje« koščkov v nove, verodostojne like.

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

16.08.2016

»Dovolj je. Odslej bodo moje zgodbe samo zame. Ko jih dokončam, jih bom samo odložila.« – Annie Proulx »

»To je moja zadnja knjiga.« Odločitev, da ne bodo več pisali, je javno oznanilo že več velikih pisateljev, med najodmevnejšimi sta bili zlasti »upokojitvi« Philipa Rotha in Alice Munro. Roth je leta 2011 dobil mednarodno Bookerjevo nagrado in leta 2012 nagrado asturijskega princa za književnost, oktobra 2012, ob izidu francoskega prevoda romana Nemeza (2010), pa je v intervjuju za revijo Les inRocks zatrdil, da je bil ta roman njegov zadnji. Besede ni prelomil. Zadnji intervju je dal leta 2014 za BBC. Takrat je bil star 81 let. Alice Munro je leta 2013 prejela književno nagrado Trillium za zbirko zgodb Ljubo življenje (2012).

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

17.05.2016

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani »

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

22.09.2015

Nagrada Združenja slovenskih filmskih kritikov filmu Psi brezčasja; film je bil posnet po istoimenskem romanu »

Festival slovenskega filma v Portorožu je mimo, nagrade podeljene, komentarji v medijih, ki premišljujejo o videnem, živahni. Eden od razlogov za to so prav Psi brezčasja, ki so obveljali za glavno presenečenje dogodka. Film, posnet v neodvisni produkciji in postavljen v Velenje, ki nastopa kot »anonimno mesto greha«, kot se je izrazila Ana Jurca na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, je najbolj navdušil strokovno javnost in pobral nagrado Združenja slovenskih filmskih kritikov, pohval pa je bil deležen tudi v medijih. »Tej nagradi bi še najbolj ploskal, ne le kot filmski kritik in poročevalec s festivala, ampak že kot ›navaden gledalec‹,« je odločitev žirije (Nina Cvar, Ana Jurc in Denis Valič) pospremil Zdenko Vrdlovec v Dnevniku (21. 9. 2015).
Vrdlovec je Pse brezčasja razglasil tudi za »v vsej zgodovini slovenskega filma prvo zares posrečeno kriminalko, povrhu še z vsemi stilističnimi potezami filma noir«. Kar pomeni, da se je »slovenski film, vsaj ta iz Velenja, vendarle naučil govorice ›univerzalne‹ kriminalke.« (Dnevnik, 19. 9. 2015) Ženja Leiler, ki je v bilanci letošnje celovečerne filmske bere kot edina res prepričljiva filma prepoznala Utrip ljubezni (režija Boris Petkovič) in Pse brezčasja (režija Matej Nahtigal), pa je posebej opozorila na dobro kamero in scenografijo Psov: »Scenografija pa je skupaj s kamero prepričljiva nekje drugje.

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

10.09.2015

»To je zgodba, ki se piše vsak dan, v vsakem mestu tega sveta.« – Psi brezčasja na filmskem platnu »

Leta 2011, ko so izšli Psi brezčasja, prvenec Zorana Benčiča, dotlej znanega kot frontmana velenjskega benda Res Nullius, niti slutili nismo, da bo roman, sicer dobro sprejet med bralci, doživel tudi ekranizacijo. Sodobne slovenske romane, ki bi se s knjižnih listov preselili na filmsko platno, lahko preštejemo na prste ene roke; avtorji si ne upajo pomisliti ne na katero izmed mest na lestvicah najbolje prodajanih ali najbolj branih knjig ne na nagrado, kaj šele na film. Zoran Benčič je najbrž pomislil tudi nanj, po tihem, kajti vest o tem, da utegnemo zgodbo o Roku Osterbergu tudi gledati, je prišla že januarja 2013, z vabilom na avdicijo. Filma se je lotila zanesenjaška ekipa z režiserjem Matejem Nahtigalom na čelu, za katerega so Psi, tako kot tudi za nekatere druge člane ekipe, prvi celovečerni film doslej. Nahtigal, ki je skupaj z Benčičem tudi soscenarist, direktor fotografije Vladan Janković in izvršni producent filma Tomi Matič so sicer že stari pisateljevi znanci, le da jih je v preteklosti družil Res Nullius, ki podpisuje tudi glasbo za film.

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

17.06.2015

Gladovalec iz Kristianie že v Ljubljani, jeseni pa nov prevod romana pri Modrijanu »

Knut Hamsun, morda največja »enigma moderne evropske literature«, kolaborant z nacizmom, nobelovec, ekspresionist in še bi lahko naštevali, je roman Glad (Sult) napisal leta 1890. To je roman, ki je spremenil norveško književnost in začel novo obdobje evropske, je v spremni besedi zapisala Marija Zlatnar Moe, ki je pripravila nov slovenski prevod Glada. Prvi prevod je namreč izšel daljnega leta 1925, kmalu po tistem, ko je Hamsun dobil prejel Nobelovo nagrado, torej je že skrajni čas za nov prevod, kajti Glad (še vedno) velja za najboljši norveški roman vseh časov, težko pa boste našli tudi kako lestvico najpomembnejših romanov na svetu, na katero ga ne bi uvrstili.
Roman ima tudi filmsko adaptacijo – leta 1966 je film Glad posnel danski režiser Henning Carlsen (umrl je lani maja pri 86 letih). V glavni vlogi je bil imeniten Per Oscarsson (na sliki) – takrat je imel 39 let, a tudi njega ni več – in kar štirikrat je prejel nagrado v kategoriji »najboljši igralec«, med drugim na filmskem festivalu v Cannesu. Film (z angleškimi podnapisi) si je mogoče v celoti (8 delov) ogledati na YouTubu.

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

14.05.2014

Za odličnim filmom je ponavadi odlična knjiga – Gora Brokeback Anga Leeja je bila posneta po kratki zgodbi Annie Proulx »

Zdi se, da se je pred podelitvijo oskarjev leta 2006 vse vrtelo okrog ugibanja, ali bo filmu Gora Brokeback, umetnini tajvanskega režiserja Anga Leeja (pred tem smo ga poznali predvsem po filmu Prežeči tiger, skriti zmaj), uspelo pobrati večino izmed osmih oskarjev, za kolikor je bil nominiran, ali ne. Gora Brokeback je namreč imela to leto največ nominacij, tudi najpomembnejši – za režijo in najboljši film. Naposled je dobila le tri oskarje, tako kot še trije drugi filmi, vendar se je kljub temu izmed nominiranih filmov tega leta večini najgloblje vtisnila v spomin.
Gori Brokeback, ki sta jo žal zgrešila oskarja za najboljši moški vlogi (Heath Ledger in Jake Gyllenhaal), je pripadel tudi oskar za najboljši prirejeni scenarij. Larry McMurtry in Diana Ossana sta za film, ki traja 134 minut, priredila kratko zgodbo ameriške pisateljice in Pulitzerjeve nagrajenke Annie Proulx (roj. 1935).

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

31.01.2013

Benčičevi Psi brezčasja se iz knjige selijo na film – če pohitite, lahko še ujamete avdicijo »

Kdor je bral Pse brezčasja, gotovo ve, da se ta noirovsko obarvani kriminalni roman odkrito spogleduje s filmi. Zdaj pa bo tudi sam postal – film. Nad njim se je namreč navdušila mlada ekipa Filmskega društva Temporama in se odločila, da po knjižni predlogi posname svoj prvi celovečerni film. Avtor Zoran Benčič, znan tudi kot pevec skupine Res Nullius, seveda bedi nad scenarijem, režijo pa bo prevzel Matej Nahtigal, ki je doslej pri filmih sodeloval kot snemalec in montažer.
Prva klapa naj bi padla julija letos, snemalne lokacije so predvidene v Ljubljani in Velenju. Če pohitite, lahko še ujamete avdicijo, za vabilo kliknite semle, še prej pa na dušek preberite roman.

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

13.12.2012

Neskončno privlačna skrivnost ob neskončno prijetnih večerih »

Na kaj pomisli večina ljudi, ko sliši za Hanging Rock, »Visečo skalo«, ali, natančneje, za »Piknik pri Hanging Rocku«? Najbrž na nepozabni Weirjev film iz leta 1975, enega najlepših avstralskih filmov vseh časov. A zunaj Avstralije morda več gledalcev ve, kdo je avtor glasbene teme* v filmu, kakor pa to, da je film posnet po romanu Piknik pri Hanging Rocku, ki ga je sedem let prej objavila avstralska pisateljica Joan Lindsay (1896–1984). Njen opus bi lahko glede na dolgost njenega življenja opisali kot skromen, ko ne bi bilo vmes tudi tega čudovitega romana. Skrivnostna zgodba o izginotju učiteljice in gojenk podeželskega kolegija na valentinovo leta 1900 buri domišljijo še danes in morda zato ne deli usode številnih drugih, tako rekoč že klasičnih del iz 60. in 70. let, ki so utonila v pozabo in se ne prevajajo in ne ponatiskujejo več.
Piknik pri Hanging Rocku je v slovenščini izšel šele 45 let po izvirniku.

objavljeno v rubriki: Iz knjige na film

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.