Novica

Slovenska dramatizacija romana Kinderland moldavske pisateljice Liliane Corobca na odru Mestnega gledališča ljubljanskega

05.03.2017

Si lahko romanopisec želi več kot hvaležne bralce? Lahko. Gledalce. A le redki imajo to srečo, da bi svoj roman videli na odru ali filmskem platnu, da bi bili deležni ne le njegove recepcije pri bralcih in literarnih kritikih, temveč tudi pri režiserjih, scenaristih, kostumografih, scenografih, igralcih in nazadnje pri gledalcih.
V zbirki Bralec je izšlo veliko romanov, ki so dobili tudi filmsko upodobitev – nekateri že pred izidom, drugi pozneje –, precej manj pa je takih, ki so našli pot na gledališki oder. Norveška pisateljica Kjersti Annesdatter Skomsvold je sama pripravila dramatizacijo svojega romana Hitreje ko grem, manj me je in leta 2014 ga je uprizorilo Narodno gledališče v Oslu. Letos bo Zagrebško gledališče mladih (Zagrebačko kazalište mladih) uprizorilo dramatizacijo romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Tu in tam pa kak roman zaživi tudi na slovenskem odru. Lani, denimo, smo si lahko ogledali predstavo Brezmadežna po romanu Marijin testament irskega pisatelja Colma Tóibína. (Med snovanjem predstave je režiser Tomaž Pandur umrl in na oder mariborske Drame je roman postavila njegova sestra Livia Pandur.)

Te dni na oder Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) prihaja Kinderland, dramatizacija romana moldavske pisateljice Liliane Corobca. Corobca slovenskim bralcem ne bi smela biti neznana, leta 2014 je bila namreč gostja Mednarodnega festivala Vilenica, in to ena najbolj opaženih, saj je s festivala odnesla kristal Vilenice. Žirijo je prepričala z odlomkom iz romana Kinderland, ki ga je za festival prevedel pesnik in prevajalec Aleš Mustar. Mustar je pozneje prevedel cel roman, poleti 2015 smo ga izdali v zbirki Bralec.
»Odrska priredba romana,« so zapisali na spletni strani MGL, »stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. /.../ Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.« Avtor dramatizacije je Andrej Jaklič, režiser pa Daniel Day Škufca. Kinderland bo premierno uprizorjen 8. marca 2017, za dan žena.

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

13.08.2014

Filmski režiser, ki je tudi pisatelj, ali pisatelj, ki je tudi filmski režiser. Je to sploh pomembno? Roman V koži drugega je preprosto odličen »

Kako je v koži človeka, ki se včasih sprašuje, po kakšnem čudnem ključu je bil »dodeljen« svoji družini? In kako mora biti šele potem, ko ga začnejo ljudje zamenjevati z nekom drugim, nekom, ki živi precej drugačno življenje, morda tako, po katerem hrepeni prvi? Kdo je pravzaprav »prvi« in kdo »drugi«? Roman irskega pisatelja Neila Jordana Mistaken, ki ga bomo v slovenščini brali z naslovom V koži drugega – zanj je avtor prejel irsko književno nagrado – se spopada z vprašanji te vrste in obenem vzbuja vtis, da je na tem svetu mogoče vse, zlasti če živiš le nekaj metrov stran od hiše Brama Stokerja, avtorja slovitega Drakule, v okolju, v katerem ti lahko celo gredica tulipanov vzbudi kurjo polt. Zgodba, polna presenetljivih obratov, mestoma pretresljiva in občasno začinjena s srhljivostjo, je napisana s pisateljsko dovršenostjo in izpiljenim slogom, tako da nas kar preseneti, ko ugotovimo, da je njen avtor morda še bolj kot pisatelj znan in priljubljen kot režiser; med drugim je za Igro solz prejel oskarja za scenarij in nominacijo za režijo.

objavljeno v rubriki: Bralec

05.08.2014

Znanstvena kriminalka, ki na presenetljiv način oživlja v strokovnih revijah spečo zgodovino moderne medicine »

Ebola, aids, poliomielitis, tuberkuloza, lepra, kuga, kolera ... – strahotne bolezni, ki spreminjajo svet. In bogatijo svetovno književnost. Kdo ne pozna Camuseve Kuge, Mannove Čarobne gore, Márquezove Ljubezni v času kolere? Tudi med najmodernejšimi romani je najti mnogo takšnih, katerih zgodba se vrti okoli bolezni, tudi najstrašnejših kužnih bolezni v zgodovini medicine.
Prevodom Spahićevih Hansenovih otrok, Hollinghurstove Linije lepote, Rothove Nemeze, Vallejevega Brezna in še nekaterih drugih, ki so izšli v zadnjih letih, se zdaj pridružuje še Kuga & kolera francoskega pisatelja Patricka Devilla (1957), zdaj prvič predstavljenega slovenskim bralcem. A delo je – kljub zelo stvarnemu naslovu – mnogo več kot roman o boleznih. Pripoveduje namreč zgodbo velikega švicarsko-francoskega znanstvenika Alexandra Yersina, odkritelja bakterije kuge, ki je po njem dobila ime Yersinia pestis, in cepiva zoper njo.

objavljeno v rubriki: Bralec

24.07.2014

Nikar ne berite tega, kar drugi pišejo o Gromači, predvsem pa ne poslušajte tega, kar o njej govorijo »

»Kdor ni bral njenih knjig ali kdor jih ne more brati, ker je, na primer, neumen, ker ni nadarjen za branje ali ker je žrtev pretiranega konzumiranja slabe hrvaške književnosti, vam bo najbrž povedal, da Gromača nenehno piše o istih stvareh. Težavne ljubezni, resničnostna proza in poezija, odraščanje v provinci, emocionalna preobčutljivost, siromaštvo, avtobiografski diskurz ... Neumnosti, neumnosti, same neumnosti; nikar ne berite tega, kar drugi pišejo o Gromači, predvsem pa ne poslušajte tega, kar o njej govorijo. Če se bo komu zazdelo, da Gromača vedno piše o istem, to ni nič drugega kot posledica splošno znanega dejstva, da dober pisatelj tako ali tako vedno piše le o tistem, kar se ga resnično tiče. Človeka pa, veste, se v njegovem lajfu tiče samo omejeno število stvari. Gromače, na primer, se ne tičejo petelinjenje za šankom, turopoljska distopija in življenje v kitovem trebuhu. In čeprav bi zares že napisala trideset knjig o tem, kar se je tiče, od bralca ne bi bilo modro, očitati ji, da piše – o istem.«

O romanu Božanska dječicaBožji otročički, zadnjem romanu hrvaške pisateljice Tatjane Gromače smo pisali že večkrat, eno najboljših ocen, kar jih je bilo mogoče prebrati o njej, pa smo prihranili za najboljši čas – trenutek izida prevoda Božji otročički. Napisal jo je kdo drug kot Miljenko Jergović – kdo ne pozna Miljenka Jergovića? – iz ocene ali, bolje povedano, razmišljanja pa smo izbrali enega boljših odlomkov in ga prevedli za vas.

objavljeno v rubriki: Bralec

02.06.2014

Stavek za stavkom v vrtinec misli, vse globlje v brezno, iz katerega ni izhoda »

Če bi za kakega pisatelja lahko rekli, da ima pogum pogledati življenju v oči, je to gotovo Fernando Vallejo. V svojih delih združuje številne teme, ki se jim mnogi izogibajo in pogosto veljajo za tabu: homoseksualnost, aids, nasilje, kritika Katoliške cerkve, papežev, politikov. S kritiko družbenih razmer, ki so ga obdajale, pa Vallejo ni ostal le pri besedah: svoji rodni državi Kolumbiji se je javno odrekel in prevzel mehiško državljanstvo. Kljub temu je Kolumbija ostala glavno prizorišče njegovega ustvarjanja in njegovo življenje v njej glavno izhodišče za literarno pripoved. To velja tudi za roman Brezno iz leta 2001, za katerega je prejel nagrado Rómula Gallegosa.

objavljeno v rubriki: Bralec

30.05.2014

Nemir – nov roman pesnice, pisateljice, prevajalke in publicistke Miriam Drev »

Roman Nemir je sestavljen iz treh delov, v katerih Slovenka Ema in Indijka Sangita spregovorita o sebi in svojem odnosu s Tiborjem, madžarskim beguncem, ki živi in dela v Avstriji in čigar družinske zagate v Budimpešti spodmikajo njegovo ravnotežje. Novinarka Ema, ločena mati dveh deklic, je vpeta med svoje družinske obveznosti ter razmerje s Tiborjem, s katerim se dobivata v Gradcu, na pol poti med njenim in njegovim domom. Sangita, ki v Avstriji študira glasbo in postaja vse bolj razpeta med zapovedmi tradicionalne vzgoje in prilagoditvijo drugačni kulturi, najde v Tiborju prijatelja, s katerim skupaj iščeta »iskro smisla v mraku kaotičnih dogodkov, ki so že silili izza vogala«.

objavljeno v rubriki: Bralec