Novica

Slovenska dramatizacija romana Kinderland moldavske pisateljice Liliane Corobca na odru Mestnega gledališča ljubljanskega

05.03.2017

Si lahko romanopisec želi več kot hvaležne bralce? Lahko. Gledalce. A le redki imajo to srečo, da bi svoj roman videli na odru ali filmskem platnu, da bi bili deležni ne le njegove recepcije pri bralcih in literarnih kritikih, temveč tudi pri režiserjih, scenaristih, kostumografih, scenografih, igralcih in nazadnje pri gledalcih.
V zbirki Bralec je izšlo veliko romanov, ki so dobili tudi filmsko upodobitev – nekateri že pred izidom, drugi pozneje –, precej manj pa je takih, ki so našli pot na gledališki oder. Norveška pisateljica Kjersti Annesdatter Skomsvold je sama pripravila dramatizacijo svojega romana Hitreje ko grem, manj me je in leta 2014 ga je uprizorilo Narodno gledališče v Oslu. Letos bo Zagrebško gledališče mladih (Zagrebačko kazalište mladih) uprizorilo dramatizacijo romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Tu in tam pa kak roman zaživi tudi na slovenskem odru. Lani, denimo, smo si lahko ogledali predstavo Brezmadežna po romanu Marijin testament irskega pisatelja Colma Tóibína. (Med snovanjem predstave je režiser Tomaž Pandur umrl in na oder mariborske Drame je roman postavila njegova sestra Livia Pandur.)

Te dni na oder Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) prihaja Kinderland, dramatizacija romana moldavske pisateljice Liliane Corobca. Corobca slovenskim bralcem ne bi smela biti neznana, leta 2014 je bila namreč gostja Mednarodnega festivala Vilenica, in to ena najbolj opaženih, saj je s festivala odnesla kristal Vilenice. Žirijo je prepričala z odlomkom iz romana Kinderland, ki ga je za festival prevedel pesnik in prevajalec Aleš Mustar. Mustar je pozneje prevedel cel roman, poleti 2015 smo ga izdali v zbirki Bralec.
»Odrska priredba romana,« so zapisali na spletni strani MGL, »stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. /.../ Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.« Avtor dramatizacije je Andrej Jaklič, režiser pa Daniel Day Škufca. Kinderland bo premierno uprizorjen 8. marca 2017, za dan žena.

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

30.05.2014

Nemir – nov roman pesnice, pisateljice, prevajalke in publicistke Miriam Drev »

Roman Nemir je sestavljen iz treh delov, v katerih Slovenka Ema in Indijka Sangita spregovorita o sebi in svojem odnosu s Tiborjem, madžarskim beguncem, ki živi in dela v Avstriji in čigar družinske zagate v Budimpešti spodmikajo njegovo ravnotežje. Novinarka Ema, ločena mati dveh deklic, je vpeta med svoje družinske obveznosti ter razmerje s Tiborjem, s katerim se dobivata v Gradcu, na pol poti med njenim in njegovim domom. Sangita, ki v Avstriji študira glasbo in postaja vse bolj razpeta med zapovedmi tradicionalne vzgoje in prilagoditvijo drugačni kulturi, najde v Tiborju prijatelja, s katerim skupaj iščeta »iskro smisla v mraku kaotičnih dogodkov, ki so že silili izza vogala«.

objavljeno v rubriki: Bralec

08.11.2013

Izšla je knjiga Knjiga – v zbirki Bralec knjige s tako imenitnim naslovom še ni bilo »

Že dolgo ni bilo primernejšega trenutka za izide takih knjig, kot je Knjiga. Naslov 72. knjige v zbirki Bralec tudi ne bi mogel biti preprostejši in imenitnejši – Knjiga. In kaj se skriva za njim?
To je delo enega najbolj cenjenih sodobnih poljskih pisateljev mlajše generacije Mikołaja Łozińskega. Je preprosta in obenem zapletena knjiga o družini, ki izmed drugih knjig na podobno temo izstopa tako po preprostosti pripovedi kot po zapletenosti družinske zgodovine. Zgodba o treh generacijah pisateljeve družine na ozadju novejše poljske zgodovine je pripovedovana bodisi iz zožene, otroške perspektive, ali sestavljena iz fragmentov, drobcev, okruškov, ki so samo sled ohranjenega v spominu, samo spominski odtis zgodbe, ki se je nekoč res zgodila. Družinska zgodovina je pomembnejša od tiste, ki se odvija zunaj, za stenami stanovanja, na ulici in ki je samo bežno nakazana, čeprav marsikdaj zareže v družinsko življenje. Pripoved o njej je organizirana okrog preprostih predmetov, tistih, ki so se ohranili, preživeli metež burne družinske zgodovine, razhodov in ločitev ... Motiv zapuščenosti, predvsem odhoda očeta, se ciklično ponavlja in prenaša iz generacije v generacijo, toda družina ostaja kljub tovrstnim brodolomom tesno povezana in preživi vse viharje.

objavljeno v rubriki: Bralec

05.09.2013

V zbirki Bralec izšel drobcen literarni biser iz skoraj popolnoma neznane palestinske književnosti »

V Modrijanovi zbirki Bralec je pravkar izšla 74. knjiga. Izid v tako obsežni zbirki se na prvi pogled ne zdi kdove kako pomemben dogodek – vsak dan izide pri nas kak roman. Toda takih, ki bi pritegnili večjo pozornost kritikov in bralcev, ni prav veliko, in med njimi utegne biti tudi ta knjiga, Dotik palestinske pisateljice Adanie Šibli. Po eni strani zato, ker iz te dežele poznamo komajda kak literarni obraz – lani je izšel literarni potopis palestinskega pisatelja Radže Šehadeja – po drugi pa zato, ker takšnih literarnih biserov pač ni mogoče spregledati.
Gre za tenkočutno, lirično pripoved o odraščanju, o življenju na palestinskem podeželju, kakor ga doživlja deklica, najmlajši otrok v številni družini. Dramatični dogodki v svetu okoli nje, na primer bratova smrt, očetova nezvestoba, pokol v Sabri in Šatili, so podani v perspektivi otroškega občutenja sveta.

objavljeno v rubriki: Bralec

26.06.2013

Imajo Srečni konci srečen konec? – Izšel je nov roman Željka Kozinca »

»Po duši in srcu sem ostal novinar,« je Željko Kozinc povedal v odličnem dokumentarnem filmu nacionalne televizije Na poti: Z Željkom Kozincem. Ki je kot človek potepuške narave imel to srečo, da je služboval kot reporter. To pomeni, da je tako po službeni dolžnosti kot v svojem prostem času Slovenijo prekrižaril podolgem in počez – nekoč si je naivno zadal nalogo, da bo obiskal vsak slovenski kraj, izvemo iz oddaje – svoje nabrano znanje in izkušnje pa pretočil tudi v priljubljeno serijo izletniških vodnikov. Povsod, kamor je prišel, je poklepetal z domačini in prisluhnil njihovim zgodbam. Gledalcu oddaje kmalu postane jasno, koliko so zgodbe Kozincu lastne, in zdi se, da so preprosto morale poiskati še eno pot, da pridejo na plano. V mislih imamo seveda njegovo leposlovje.

objavljeno v rubriki: Bralec

18.06.2013

Mednarodna uspešnica Prosim, pazi na mamo zdaj tudi v slovenskem prevodu »

Kdaj ste nazadnje v slovenskem prevodu prebrali roman azijskega pisatelja, čigar jezik ni angleški? Ali, natančneje, roman pisatelja iz katere izmed dežel Daljnega vzhoda? Ali, še natančneje, roman pisateljice iz katere izmed dežel Daljnega vzhoda? Prav veliko priložnosti niste imeli ne za prvo ne za drugo ne za tretje, avtorji večine romanov, ki izidejo v slovenskem prevodu, so namreč angleško pišoči avtorji bodisi iz ZDA ali Velike Britanije, redkeje iz Irske, Kanade, Avstralije. Daleč za njimi »capljajo« že evropski »neangleški« avtorji, kje so šele Azijci!

Tudi roman, ki je pravkar izšel v Modrijanovi zbirki Bralec, je preveden iz angleščine, vendar gre za posredno prevajanje. Roman Prosim, pazi na mamo južnokorejske pisateljice Kjung Suk Šin je bil namreč napisan v korejščini.

objavljeno v rubriki: Bralec