Novica

Slovenska dramatizacija romana Kinderland moldavske pisateljice Liliane Corobca na odru Mestnega gledališča ljubljanskega

05.03.2017

Si lahko romanopisec želi več kot hvaležne bralce? Lahko. Gledalce. A le redki imajo to srečo, da bi svoj roman videli na odru ali filmskem platnu, da bi bili deležni ne le njegove recepcije pri bralcih in literarnih kritikih, temveč tudi pri režiserjih, scenaristih, kostumografih, scenografih, igralcih in nazadnje pri gledalcih.
V zbirki Bralec je izšlo veliko romanov, ki so dobili tudi filmsko upodobitev – nekateri že pred izidom, drugi pozneje –, precej manj pa je takih, ki so našli pot na gledališki oder. Norveška pisateljica Kjersti Annesdatter Skomsvold je sama pripravila dramatizacijo svojega romana Hitreje ko grem, manj me je in leta 2014 ga je uprizorilo Narodno gledališče v Oslu. Letos bo Zagrebško gledališče mladih (Zagrebačko kazalište mladih) uprizorilo dramatizacijo romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Tu in tam pa kak roman zaživi tudi na slovenskem odru. Lani, denimo, smo si lahko ogledali predstavo Brezmadežna po romanu Marijin testament irskega pisatelja Colma Tóibína. (Med snovanjem predstave je režiser Tomaž Pandur umrl in na oder mariborske Drame je roman postavila njegova sestra Livia Pandur.)

Te dni na oder Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) prihaja Kinderland, dramatizacija romana moldavske pisateljice Liliane Corobca. Corobca slovenskim bralcem ne bi smela biti neznana, leta 2014 je bila namreč gostja Mednarodnega festivala Vilenica, in to ena najbolj opaženih, saj je s festivala odnesla kristal Vilenice. Žirijo je prepričala z odlomkom iz romana Kinderland, ki ga je za festival prevedel pesnik in prevajalec Aleš Mustar. Mustar je pozneje prevedel cel roman, poleti 2015 smo ga izdali v zbirki Bralec.
»Odrska priredba romana,« so zapisali na spletni strani MGL, »stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. /.../ Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.« Avtor dramatizacije je Andrej Jaklič, režiser pa Daniel Day Škufca. Kinderland bo premierno uprizorjen 8. marca 2017, za dan žena.

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

20.11.2012

Nekateri pravijo, da je najhuje napisati drugo knjigo – in Golobov Raclette je res hud »

Lastniki so ovce nalašč puščali na milost in nemilost medvedu, ker jim je država za vsako raztrgano ovco plačala višjo odškodnino od nabavne cene ovce. Lastniki ovac so hitro dojeli lepoto vrtoglavih kapitalskih donosov. Ovce o ekonomiji niso imele pojma. Vdano so plačevale krvni davek. Taka je zgodovina. Krvava.

Ko sem prijel v roke t. i. resni časopis, sem opazil, da se je tresavica v dlaneh zaradi visokega odstotka kofeina v telesu končno le pojavila. Pomirjen sem nadaljeval z branjem. Telo je očitno protestiralo zaradi predoziranja poživil, kar obenem pomeni, da je normalno funkcioniralo. Politiki, ekonomisti, moralni teologi in amoralni sociologi so v časopisnih prispevkih pojasnjevali svetu, da smo se znašli sredi velikega sranja. Res je. Tudi Mojzesovo peteroknjižje se začne enako.

Vam to zveni znano? Nekateri se boste morda spomnili knjige SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ, odmevnega prvenca Boruta Goloba izpred treh let, od koder je prvi odlomek. Z lahkoto lahko uganete, da je drugega spisal isti avtor, nahaja pa se v njegovem čisto novem delu Raclette.

objavljeno v rubriki: Bralec

29.10.2012

Nisem bil jaz – roman, ki je opisal svetovno finančno krizo, še preden je pokazala svoj groteskni, sramotni obraz »

Finančna in gospodarska kriza pretresata svetovno ekonomijo in napovedujeta globoke globalne spremembe. A kdo je v resnici odgovoren za to? Odgovor na to kompleksno vprašanje v svojem romanu Nisem bil jaz išče (in ga tudi najde) nemško-islandski pisatelj Kristof Magnusson.
Dogodki, ki zadnja leta odmevajo na svetovnem in seveda tudi domačem finančnem prizorišču, so pokazali, da so za nestabilnost trga pogosto odgovorni prav posamezni nosilci moči, ki jim težko obvladljivo špekuliranje uide iz rok. Enako se pripeti mlademu, povzpetniškemu borznemu mešetarju Jasperju Lüdemannu na samem začetku bliskovitega napredovanja v veliki investicijski banki v Chicagu.

objavljeno v rubriki: Bralec

24.10.2012

Po Einsteinovih sanjah v slovenščino preveden še Lightmanov zadnji roman – gospod b »

Malo je avtorjev, kot je ameriški pisatelj Alan Lightman. Znanstvenik in umetnik, fizik in literat v enem, na obeh področjih enako uspešen. Slovenskim bralcem smo ga predstavili šele lani, s knjižico Einsteinove sanje. Lightman velja za fenomen celo v Ameriki, kjer sicer med znanstveniki na področju naravoslovja ni težko najti izjemno nadarjenih za pisanje, takih, ki jim stavki tečejo kot namazani in ki z ubesedenjem tistega, kar bi radi sporočili bralcem, nimajo nikakršnih težav. Njihovih knjižnih uspešnic ne »prodaja« le vsebina, temveč tudi slog, ki se lahko precej približa literarnemu. A le redkokdo piše tako znanstvene knjige kakor romane in eseje ali celo poezijo.
Lightman piše vse to. Že kot najstnik, pravi v intervjuju za The Boston Globe ob izidu zadnjega romana Mr g januarja letos, se je počutil »malce nenavaden«.

objavljeno v rubriki: Bralec

18.06.2012

Trojna porcija imenitnega branja v Bralcu – Reber, Ameriška viza in Tatovi na obisku »

»Bralec« je malo počival, tako da zdaj, več kot tri mesece po izidu zadnjega romana v zbirki, na police knjigarn prihaja v trojni porciji. Ravno pravi čas, kajti poletje je pred vrati in z njim tudi čas za branje odličnega leposlovja.

59., 60. in 61. delo v zbirki Bralec so romani, ki smo jih prevedli iz norveščine, španščine in angleščine, njihovi avtorji pa prihajajo iz Norveške, Bolivije in ZDA in bodo slovenskemu bralcu predstavljeni prvič.
Začnimo s pisateljico Jennifer Egan, avtorico romana Tatovi na obisku, o katerem smo na teh spletnih straneh pisali že nekajkrat. Jennifer Egan je pri nas sicer novo ime, v domovini pa tako pri kritikih kot bralcih ena najbolj priljubljenih pisateljic. Če za bralce niso dovolj prepričljive nagrade – samo za ta roman je Jennifer Egan prejela pet velikih nagrad, med njimi Pulitzerjevo nagrado in nagrado ameriških kritikov, ter nominaciji za PEN/Faulknerjevo nagrado in nagrado IMPAC –, bi jih moralo prepričati dejstvo, da so najmanj trije veliki ameriški časniki Tatove uvrstili med najboljše knjige leta 2010, Time pa je pisateljico celo razglasil za eno izmed 100 najvplivnejših osebnosti na svetu v letu 2011, in to zaradi romana.

objavljeno v rubriki: Bralec

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.