Novica

Slovenska dramatizacija romana Kinderland moldavske pisateljice Liliane Corobca na odru Mestnega gledališča ljubljanskega

05.03.2017

Si lahko romanopisec želi več kot hvaležne bralce? Lahko. Gledalce. A le redki imajo to srečo, da bi svoj roman videli na odru ali filmskem platnu, da bi bili deležni ne le njegove recepcije pri bralcih in literarnih kritikih, temveč tudi pri režiserjih, scenaristih, kostumografih, scenografih, igralcih in nazadnje pri gledalcih.
V zbirki Bralec je izšlo veliko romanov, ki so dobili tudi filmsko upodobitev – nekateri že pred izidom, drugi pozneje –, precej manj pa je takih, ki so našli pot na gledališki oder. Norveška pisateljica Kjersti Annesdatter Skomsvold je sama pripravila dramatizacijo svojega romana Hitreje ko grem, manj me je in leta 2014 ga je uprizorilo Narodno gledališče v Oslu. Letos bo Zagrebško gledališče mladih (Zagrebačko kazalište mladih) uprizorilo dramatizacijo romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Tu in tam pa kak roman zaživi tudi na slovenskem odru. Lani, denimo, smo si lahko ogledali predstavo Brezmadežna po romanu Marijin testament irskega pisatelja Colma Tóibína. (Med snovanjem predstave je režiser Tomaž Pandur umrl in na oder mariborske Drame je roman postavila njegova sestra Livia Pandur.)

Te dni na oder Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) prihaja Kinderland, dramatizacija romana moldavske pisateljice Liliane Corobca. Corobca slovenskim bralcem ne bi smela biti neznana, leta 2014 je bila namreč gostja Mednarodnega festivala Vilenica, in to ena najbolj opaženih, saj je s festivala odnesla kristal Vilenice. Žirijo je prepričala z odlomkom iz romana Kinderland, ki ga je za festival prevedel pesnik in prevajalec Aleš Mustar. Mustar je pozneje prevedel cel roman, poleti 2015 smo ga izdali v zbirki Bralec.
»Odrska priredba romana,« so zapisali na spletni strani MGL, »stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. /.../ Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.« Avtor dramatizacije je Andrej Jaklič, režiser pa Daniel Day Škufca. Kinderland bo premierno uprizorjen 8. marca 2017, za dan žena.

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

05.09.2013

V zbirki Bralec izšel drobcen literarni biser iz skoraj popolnoma neznane palestinske književnosti »

V Modrijanovi zbirki Bralec je pravkar izšla 74. knjiga. Izid v tako obsežni zbirki se na prvi pogled ne zdi kdove kako pomemben dogodek – vsak dan izide pri nas kak roman. Toda takih, ki bi pritegnili večjo pozornost kritikov in bralcev, ni prav veliko, in med njimi utegne biti tudi ta knjiga, Dotik palestinske pisateljice Adanie Šibli. Po eni strani zato, ker iz te dežele poznamo komajda kak literarni obraz – lani je izšel literarni potopis palestinskega pisatelja Radže Šehadeja – po drugi pa zato, ker takšnih literarnih biserov pač ni mogoče spregledati.
Gre za tenkočutno, lirično pripoved o odraščanju, o življenju na palestinskem podeželju, kakor ga doživlja deklica, najmlajši otrok v številni družini. Dramatični dogodki v svetu okoli nje, na primer bratova smrt, očetova nezvestoba, pokol v Sabri in Šatili, so podani v perspektivi otroškega občutenja sveta.

objavljeno v rubriki: Bralec

26.06.2013

Imajo Srečni konci srečen konec? – Izšel je nov roman Željka Kozinca »

»Po duši in srcu sem ostal novinar,« je Željko Kozinc povedal v odličnem dokumentarnem filmu nacionalne televizije Na poti: Z Željkom Kozincem. Ki je kot človek potepuške narave imel to srečo, da je služboval kot reporter. To pomeni, da je tako po službeni dolžnosti kot v svojem prostem času Slovenijo prekrižaril podolgem in počez – nekoč si je naivno zadal nalogo, da bo obiskal vsak slovenski kraj, izvemo iz oddaje – svoje nabrano znanje in izkušnje pa pretočil tudi v priljubljeno serijo izletniških vodnikov. Povsod, kamor je prišel, je poklepetal z domačini in prisluhnil njihovim zgodbam. Gledalcu oddaje kmalu postane jasno, koliko so zgodbe Kozincu lastne, in zdi se, da so preprosto morale poiskati še eno pot, da pridejo na plano. V mislih imamo seveda njegovo leposlovje.

objavljeno v rubriki: Bralec

18.06.2013

Mednarodna uspešnica Prosim, pazi na mamo zdaj tudi v slovenskem prevodu »

Kdaj ste nazadnje v slovenskem prevodu prebrali roman azijskega pisatelja, čigar jezik ni angleški? Ali, natančneje, roman pisatelja iz katere izmed dežel Daljnega vzhoda? Ali, še natančneje, roman pisateljice iz katere izmed dežel Daljnega vzhoda? Prav veliko priložnosti niste imeli ne za prvo ne za drugo ne za tretje, avtorji večine romanov, ki izidejo v slovenskem prevodu, so namreč angleško pišoči avtorji bodisi iz ZDA ali Velike Britanije, redkeje iz Irske, Kanade, Avstralije. Daleč za njimi »capljajo« že evropski »neangleški« avtorji, kje so šele Azijci!

Tudi roman, ki je pravkar izšel v Modrijanovi zbirki Bralec, je preveden iz angleščine, vendar gre za posredno prevajanje. Roman Prosim, pazi na mamo južnokorejske pisateljice Kjung Suk Šin je bil namreč napisan v korejščini.

objavljeno v rubriki: Bralec

12.06.2013

Le eden je Simon in Simon smo vsi – ob izidu romana Simonove priče Rudija Podržaja »

Predstavljal si je, da imajo Nebesa ustroj nekakšne biblioteke, pravi v Pesmi o darovih o sebi Jorge Luis Borges, eden izmed najslavnejših književnikov in knjižničarjev na svetu. Knjižnica je bila (vsaj) za Borgesa očitno nekaj nebeškega, če misel obrnemo, in ker so dobri literati praviloma tudi dobri bralci, ne bi presenečalo, če bi med knjižničarji in bibliotekarji našli več pesnikov in pisateljev kot v drugih poklicih. S tovrstno statistiko se bo morda pozabavala kakšna ustrezna strokovna raziskava, če se še ni, ne glede nanjo pa v Sloveniji hitro lahko najdemo nekaj znanih književnikov knjižničarjev, kot so Dane Zajc, Saša Vegri, Boris Jukič, Gorazd Kocijančič, Marjana Moškrič, Lidija Gačnik Gombač ali Marijan Pušavec, pa gotovo še zdaleč nismo našteli vseh. Mednje moramo vsekakor prišteti tudi Rudija Podržaja, ki je pred leti pri Modrijanu objavil roman Angelci padajo gor in pravkar izdal nov roman, in če boste Simonove priče vzeli v roke, boste zlahka razumeli, zakaj.

objavljeno v rubriki: Bralec

29.03.2013

»Zapišite to knjigo na seznam. Na nakupovalni seznam.« – Erik Fosnes Hansen »

Ocenjevalec je začel pisati sezname. Tudi bralci bi jih morali. Zapišite to knjigo na seznam. Na nakupovalni seznam.

Ocenjevalec ni nihče drug kot popularni norveški pisatelj Erik Fosnes Hansen, avtor romana Psalm na koncu poti, ki smo ga lani, ob stoti obletnici Titanikovega potopa, naposled dobili tudi v slovenskem prevodu. Toda Psalm je bil šele drugi norveški roman, ki je izšel pri naši založbi – naš prvi Norvežan pač za vselej ostaja Erlend Loe z nenavadnim romančkom Tihi dnevi v Mixing Partu.
Pisatelja sta vrstnika in poleg let jima je skupno dejstvo, da nista zaslovela s kriminalkami. Bralci, ki norveško književnost spremljajo le po prevodih, utegnejo namreč dobiti vtis, da na severu Evrope pišejo samo kriminalke. Pa ni tako. Pri Modrijanu je pravkar izšel že četrti norveški roman* – Loejev Naiven.Super. – in ni kriminalka.

objavljeno v rubriki: Bralec