Novica

Slovenska dramatizacija romana Kinderland moldavske pisateljice Liliane Corobca na odru Mestnega gledališča ljubljanskega

05.03.2017

Si lahko romanopisec želi več kot hvaležne bralce? Lahko. Gledalce. A le redki imajo to srečo, da bi svoj roman videli na odru ali filmskem platnu, da bi bili deležni ne le njegove recepcije pri bralcih in literarnih kritikih, temveč tudi pri režiserjih, scenaristih, kostumografih, scenografih, igralcih in nazadnje pri gledalcih.
V zbirki Bralec je izšlo veliko romanov, ki so dobili tudi filmsko upodobitev – nekateri že pred izidom, drugi pozneje –, precej manj pa je takih, ki so našli pot na gledališki oder. Norveška pisateljica Kjersti Annesdatter Skomsvold je sama pripravila dramatizacijo svojega romana Hitreje ko grem, manj me je in leta 2014 ga je uprizorilo Narodno gledališče v Oslu. Letos bo Zagrebško gledališče mladih (Zagrebačko kazalište mladih) uprizorilo dramatizacijo romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Tu in tam pa kak roman zaživi tudi na slovenskem odru. Lani, denimo, smo si lahko ogledali predstavo Brezmadežna po romanu Marijin testament irskega pisatelja Colma Tóibína. (Med snovanjem predstave je režiser Tomaž Pandur umrl in na oder mariborske Drame je roman postavila njegova sestra Livia Pandur.)

Te dni na oder Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) prihaja Kinderland, dramatizacija romana moldavske pisateljice Liliane Corobca. Corobca slovenskim bralcem ne bi smela biti neznana, leta 2014 je bila namreč gostja Mednarodnega festivala Vilenica, in to ena najbolj opaženih, saj je s festivala odnesla kristal Vilenice. Žirijo je prepričala z odlomkom iz romana Kinderland, ki ga je za festival prevedel pesnik in prevajalec Aleš Mustar. Mustar je pozneje prevedel cel roman, poleti 2015 smo ga izdali v zbirki Bralec.
»Odrska priredba romana,« so zapisali na spletni strani MGL, »stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. /.../ Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.« Avtor dramatizacije je Andrej Jaklič, režiser pa Daniel Day Škufca. Kinderland bo premierno uprizorjen 8. marca 2017, za dan žena.

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: Bralec

12.08.2016

Spremljevalni dogodek Vilenice »Med matematiko in literaturo« – Bogdan Suceavă in Karin Cvetko Vah »

Romunski pisatelj Bogdan Suceavă se pri svojem literarnem delu napaja iz ljudskega izročila pa tudi družinskih legend. Te so osrednje mesto dobile v zgodbi Miruna, povest (2007), v kateri se pripovedovalec Trajan potopi v čas iz otroštva, ki ga je preživljal v odročnem romunskem kraju pri starih starših ob dedkovem pripovedovanju zgodb. Pripovedi o življenju Trajanovih prednikov in davnih časih, polne pravljičnih elementov, se osamosvojijo in ustvarijo samosvoj, vzporedni mitološki svet.
Suceavă se je pred dobrim desetletjem iz Romunije preselil v Ameriko, kjer na kalifornijski državni univerzi predava matematiko in s področja matematike objavlja tudi strokovne razprave. Na prvi pogled se lahko zdi nenavadno, da matematik, ki bi mu pripisali eksakten, logičen in stvaren odnos do sveta, vzporedno vstopa v svetove nadnaravnega, nestvarnega, fiktivnega. A vse kaže, da je kontrapunkt le navidezen, ne nazadnje je denimo pisatelj Alan Lightman, avtor Einsteinovih sanj in gospoda b, profesor fizike, da o matematiku Lewisu Carrollu, avtorju Alice in enem od začetnikov poezije nonsensa, niti ne govorimo.

objavljeno v rubriki: Bralec

08.08.2016

8. avgust je mednarodni dan mačk. – Ob nakupu na www.modrijan.si do 26. avgusta podarimo knjigo o mačku Deweyju »

Vsak dan v koledarju je »neki dan« – svoj dan, svetovni ali mednarodni, imajo ženske in otroci pa matere in očetje; zdravniki in bolniki; mladina in starostniki; kmečke žene, tajnice in medicinske sestre, učitelji in gasilci; begunci in migranti; vegani in vegetarijanci ... Svoj dan imajo knjige in jeziki; voda, Zemlja, oceani, okolje in vesolje; mir in demokracija; kruh in mleko, kava in čokolada, banana in jajce ...
Zakaj potemtakem ne bi svojega imele tudi mačke? Seveda ga imajo – leta 2002 je Mednarodni sklad za zaščito živali (IFAW), katerega poslanstvo je skrb za dobrobit vseh živali, tako domačih kot divjih, živali v stiski, ogroženih, zapuščenih in trpinčenih, razglasil 8. avgust za svetovni dan mačk.

objavljeno v rubriki: Bralec

29.07.2016

V slovenskem prevodu bomo brali tudi najnovejši roman Neila Jordana – zato čim prej preberite V koži drugega »

Irski pisatelj Neil Jordan pri nas ni neznan, prevedene imamo njegova romana Sončni vzhod z morsko pošastjo in V koži drugega ter kratko zgodbo Neka ljubezen. Vendar ga – in to ne samo pri nas – kot uglednega scenarista in režiserja (npr. z oskarjem nagrajene Igre solz) večina povezuje predvsem s filmom. Ne ravno po pravici, saj se lahko pohvali tudi z vrsto literarnih nagrad. Sam se šteje najprej za pisatelja, filme je, kot pravi, začel snemati pozneje in bolj po naključju.
V Modrijanovi zbirki Bralec smo leta 2014 izdali prevod tedaj zadnjega Jordanovega romana V koži drugega (Mistaken, 2011). Jordan je zanj prejel Irsko književno nagrado in Nagrado Kerry Group, prav tako namenjeno irskim pisateljem. Potem se je lotil režije – posnel je vampirski triler Bizanc; in potem – pisanja.

Roman The Drowned Detective (»Potopljeni detektiv«) je izšel spomladi 2016, ocene so zelo laskave.

objavljeno v rubriki: Bralec

26.07.2016

Miruna, povest – »uradna« zgodovina in preverljiva stvarnost v pravljični razsežnosti zgodbe o Miruni »

Vsak, ki pobrska po preteklosti svoje rodbine, prej ali slej naleti na vsaj en dogodek, ki je prerastel v družinsko legendo. Ali takšna legenda, ki seveda ne more biti goli dogodek, saj se nanj prilepijo podtoni in nadpomeni, sooblikuje identiteto njenih članov? Vpliva na njihovo doživljanja sveta? In ali nekaj podobnega lahko velja tudi za zgodovinske dogodke?
Romunski pisatelj Bogdan Suceavă je legende, vaške in družinske, spoznaval v sedemdesetih letih, ko je kot otrok preživljal počitnice pri starih starših v Nucşoari, odmaknjeni vasici sredi Karpatov. Tako odmaknjeni in ekonomsko nerazviti, da jo je obšla celo Ceausescujeva kmetijska politika, ki je v petdesetih letih začela z modernizacijo oziroma kolektivizacijo romunskega podeželja. Živela je torej čisto samosvoje, »predmoderno« življenje.
Ljudsko izročilo je bilo tam zato dolgo živo in neokrnjeno, pripovedk in legend pa se je sčasoma nabralo toliko, da jih je Suceavă leta pozneje uporabil za osnovno tkivo dela Miruna, povest, kjer so se povezale v kompleksen mitološki svet.

objavljeno v rubriki: Bralec

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.