Novica

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor

23.08.2016

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti. Preliva se skozi nemoč, da bi posegla v tok dogodkov, ki vzbujajo slutnjo tragičnega izteka, sprejemanje sinovih odločitev, občutke krivde zaradi lastnih šibkosti, premlevanje spominov, nasprotovanje ustvarjanju mita, ki zahteva prirejanje dejstev, in neznosno praznino izgube.
Zdi se, da prav zaradi tragične izkušnje Toíbínova Marija lahko pogleda resnici v obraz – na koncu brez olepšav in iluzij (tudi za nazaj) prebira svet okoli sebe. Takšna opcija ponuja tudi samosvojo reinterpretacijo svetopisemskih dogodkov in oseb, zaradi česar so gledališko izvedbo leta 2013 na Broadwayu nekateri ogorčeno označili za heretično.

Tomaž Pandur je odšel, preden je Brezmadežno/Immaculato pripeljal do premiere, a zahvaljujoč Drami SNG Maribor in Liviji Pandur, ki je predstavo po njegovi zamisli dokončala, bo vendarle kmalu znano, kako je Toíbínovo Marijo doživel, razumel in videl. Predstava, v kateri bo Marijo odigrala Nataša Matjašec Rošker, bo 23. septembra 2016 odprla novo gledališko sezono v Mariboru, kar bo prav gotovo nepozaben in memoriam velikemu slovenskemu umetniku.

Skratka, gre za do skrajnosti iskreno pripoved, ki kaže Marijo v popolnoma drugi luči, kot jo opisujejo uradna cerkvena besedila. Ponižna, ljubeča, molčeča, trpeča, vdana Kristusova mati postane tragična junakinja z elokventnostjo Elektre ali Medeje ali Antigone, beremo na platnicah angleške izdaje. Da imajo nekateri verniki, zlasti pa cerkvene institucije, knjigo za blasfemično, ni presenečenje.

Romana Dobnikar Šeruga, Delo, 24. 5. 2016

**
**
Saj, bolj kot razgrajujemo ta mit, bolj jasno postaja, zakaj je neizčrpen. Tóibín ga razstavi in sestavi na slabih stotih ne preveč natrpanih straneh, v mojstrskem, atmosfersko nabitem monologu. Da je tak tudi v slovenščini, je zaslužen Jure Potokar. Dobra knjiga, vsekakor. Za tiste, ki si spoznavno dimenzijo literature predstavljajo zelo konkretno, ki imajo radi velike zgodbe, velika vprašanja in nič manjše in manj konkretne odgovore, pa najbrž odlična knjiga.

Petra Vidali, Večer, 1. 8. 2016

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

02.06.2014

Stavek za stavkom v vrtinec misli, vse globlje v brezno, iz katerega ni izhoda »

Če bi za kakega pisatelja lahko rekli, da ima pogum pogledati življenju v oči, je to gotovo Fernando Vallejo. V svojih delih združuje številne teme, ki se jim mnogi izogibajo in pogosto veljajo za tabu: homoseksualnost, aids, nasilje, kritika Katoliške cerkve, papežev, politikov. S kritiko družbenih razmer, ki so ga obdajale, pa Vallejo ni ostal le pri besedah: svoji rodni državi Kolumbiji se je javno odrekel in prevzel mehiško državljanstvo. Kljub temu je Kolumbija ostala glavno prizorišče njegovega ustvarjanja in njegovo življenje v njej glavno izhodišče za literarno pripoved. To velja tudi za roman Brezno iz leta 2001, za katerega je prejel nagrado Rómula Gallegosa.

objavljeno v rubriki: Bralec

30.05.2014

Nemir – nov roman pesnice, pisateljice, prevajalke in publicistke Miriam Drev »

Roman Nemir je sestavljen iz treh delov, v katerih Slovenka Ema in Indijka Sangita spregovorita o sebi in svojem odnosu s Tiborjem, madžarskim beguncem, ki živi in dela v Avstriji in čigar družinske zagate v Budimpešti spodmikajo njegovo ravnotežje. Novinarka Ema, ločena mati dveh deklic, je vpeta med svoje družinske obveznosti ter razmerje s Tiborjem, s katerim se dobivata v Gradcu, na pol poti med njenim in njegovim domom. Sangita, ki v Avstriji študira glasbo in postaja vse bolj razpeta med zapovedmi tradicionalne vzgoje in prilagoditvijo drugačni kulturi, najde v Tiborju prijatelja, s katerim skupaj iščeta »iskro smisla v mraku kaotičnih dogodkov, ki so že silili izza vogala«.

objavljeno v rubriki: Bralec

08.11.2013

Izšla je knjiga Knjiga – v zbirki Bralec knjige s tako imenitnim naslovom še ni bilo »

Že dolgo ni bilo primernejšega trenutka za izide takih knjig, kot je Knjiga. Naslov 72. knjige v zbirki Bralec tudi ne bi mogel biti preprostejši in imenitnejši – Knjiga. In kaj se skriva za njim?
To je delo enega najbolj cenjenih sodobnih poljskih pisateljev mlajše generacije Mikołaja Łozińskega. Je preprosta in obenem zapletena knjiga o družini, ki izmed drugih knjig na podobno temo izstopa tako po preprostosti pripovedi kot po zapletenosti družinske zgodovine. Zgodba o treh generacijah pisateljeve družine na ozadju novejše poljske zgodovine je pripovedovana bodisi iz zožene, otroške perspektive, ali sestavljena iz fragmentov, drobcev, okruškov, ki so samo sled ohranjenega v spominu, samo spominski odtis zgodbe, ki se je nekoč res zgodila. Družinska zgodovina je pomembnejša od tiste, ki se odvija zunaj, za stenami stanovanja, na ulici in ki je samo bežno nakazana, čeprav marsikdaj zareže v družinsko življenje. Pripoved o njej je organizirana okrog preprostih predmetov, tistih, ki so se ohranili, preživeli metež burne družinske zgodovine, razhodov in ločitev ... Motiv zapuščenosti, predvsem odhoda očeta, se ciklično ponavlja in prenaša iz generacije v generacijo, toda družina ostaja kljub tovrstnim brodolomom tesno povezana in preživi vse viharje.

objavljeno v rubriki: Bralec

26.06.2013

Imajo Srečni konci srečen konec? – Izšel je nov roman Željka Kozinca »

»Po duši in srcu sem ostal novinar,« je Željko Kozinc povedal v odličnem dokumentarnem filmu nacionalne televizije Na poti: Z Željkom Kozincem. Ki je kot človek potepuške narave imel to srečo, da je služboval kot reporter. To pomeni, da je tako po službeni dolžnosti kot v svojem prostem času Slovenijo prekrižaril podolgem in počez – nekoč si je naivno zadal nalogo, da bo obiskal vsak slovenski kraj, izvemo iz oddaje – svoje nabrano znanje in izkušnje pa pretočil tudi v priljubljeno serijo izletniških vodnikov. Povsod, kamor je prišel, je poklepetal z domačini in prisluhnil njihovim zgodbam. Gledalcu oddaje kmalu postane jasno, koliko so zgodbe Kozincu lastne, in zdi se, da so preprosto morale poiskati še eno pot, da pridejo na plano. V mislih imamo seveda njegovo leposlovje.

objavljeno v rubriki: Bralec

12.06.2013

Le eden je Simon in Simon smo vsi – ob izidu romana Simonove priče Rudija Podržaja »

Predstavljal si je, da imajo Nebesa ustroj nekakšne biblioteke, pravi v Pesmi o darovih o sebi Jorge Luis Borges, eden izmed najslavnejših književnikov in knjižničarjev na svetu. Knjižnica je bila (vsaj) za Borgesa očitno nekaj nebeškega, če misel obrnemo, in ker so dobri literati praviloma tudi dobri bralci, ne bi presenečalo, če bi med knjižničarji in bibliotekarji našli več pesnikov in pisateljev kot v drugih poklicih. S tovrstno statistiko se bo morda pozabavala kakšna ustrezna strokovna raziskava, če se še ni, ne glede nanjo pa v Sloveniji hitro lahko najdemo nekaj znanih književnikov knjižničarjev, kot so Dane Zajc, Saša Vegri, Boris Jukič, Gorazd Kocijančič, Marjana Moškrič, Lidija Gačnik Gombač ali Marijan Pušavec, pa gotovo še zdaleč nismo našteli vseh. Mednje moramo vsekakor prišteti tudi Rudija Podržaja, ki je pred leti pri Modrijanu objavil roman Angelci padajo gor in pravkar izdal nov roman, in če boste Simonove priče vzeli v roke, boste zlahka razumeli, zakaj.

objavljeno v rubriki: Bralec