E-novice

Novica

Črna mati zemla Kristiana Novaka na odru Zagrebškega gledališča mladih – premiera bo v soboto, 1. aprila

20.03.2017

»Črna mati zemla je očarljiva žanrska mešanica; protagonist, kot da misli, da je Carrie, in je nekaj prav stephenkingovskih obratov, zraven pa je nekaj dobrodušne gruntovčanovske suicidalne frivolnosti, vredne kakšnega boljšega Paasilinne.« Matej Bogataj (Mladina) – »Črna mati zemla, roman z izvrstnim naslovom, ki evocira eno najsočnejših kletvic znotraj kajkavščine in medžimurskega dialekta, pod črto ni tradicionalna kriminalka o iskanju storilca in reševanju zapletenega primera, temveč predvsem roman izjemno prepričljive atmosfere; je odslikava ruralne umazanije, portret zabite, ksenofobne skupnosti, ki ji človek lahko uide samo na dva načina, da umre ali se preseli drugam.« Simon Popek (Rtv Slo) – »Pod vtisom prebranega se podobe same od sebe začnejo sestavljati v dogajanje na filmskem platnu, ki je mešanica Kusturičevega Očeta na službenem potovanju in Lynchevega Twin Peaksa – seveda v medžimurski izdaji.« Agata Tomažič (Delo) – »Njegova pretencioznost se bržkone kaže v moči sprožanja intenzivnih čustev, saj zaradi izjemno pretanjenega in po neuhojenih poteh speljanega tematiziranja travme marsikateri prizor bralca zmrazi do kosti, v njem izzove močan gnus ali ga navda z neizmernim sočutjem.« Sandra Krkoč Lasić (Dnevnik) – »Gre za tiste vrste knjigo, za katero si med branjem večkrat zaželiš, da bi jo napisal sam.« Damjan Zorc (Peripetije)

Roman Črna mati zemla (ČMZ) hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, ki je izšel leta 2013 in bil večkrat ponatisnjen, je bil pred kratkim izdan v novi podobi – natančneje, pri zagrebški založbi OceanMore je izšla nova izdaja romana, ki ga lahko zdaj že brez pomislekov razglasimo za eno najboljših del sodobne hrvaške proze. In očitno za eno najbolje prodajanih, kar vzbuja upanje, da je na bralce, ki potrebujejo vrhunsko literaturo, še mogoče računati. Vsaj na Hrvaškem ...
ČMZ smo dve leti po izidu v izvrstnem prevodu Đurđe Strsoglavec objavili v zbirki Bralec – naša ČMZ je prvi prevod v kak tuj jezik –, maja 2016 pa je Kristian Novak pri nas tudi gostoval. Literarni kritiki so bili navdušeni, prav tako tisti, ki so si ga izbrali za sogovornika v intervjuju. Ta čas je Novak pilil svoj naslednji roman, Ciganin, ali najljepši (o romanu piše Miljenko Jergović), ki je izšel konec leta (slovenska prevajalka se že »ogreva«).

»Si lahko romanopisec želi več kot hvaležne bralce? Lahko. Gledalce,« smo pred kratkim zapisali v eni Modrijanovih novic. Ekranzacijo ČMZ smo napovedali že pred izidom prevoda – zdaj je že nekaj časa znano, da film nastaja v režiji slovenskega režiserja Roka Bička –, ljubitelji gledališča pa si bodo lahko že v kratkem ogledali predstavo ČMZ. Na oder Zagrebškega gledališča mladih (Zagrebačko kazalište mladih, ZKM) jo je postavila Dora Ruždjak Podolski, za dramatizacijo je poskrbel Tomislav Zajec, v vlogi Matije pa nastopa Adrian Pezdirc. Premiera bo v soboto, 1. aprila 2017, naslednji objavljeni termini so 4., 5., 6. in 29. april.
Gremo torej v Zagreb!

INTERVJUJI:

Marjan Horvat: Kristian Novak, Mladina, 17. 6. 2016 >>>

Melita Forstnerič Hajnšek: Za prekrasnimi fasadami je gniloba, Večer, 4. 6. 2016 >>>

Ksenija Horvat: Kristian Novak, Profil, 26. 5. 2016 >>>

Valentina Plahuta Simčič: Ko ti Bog da kos »črne matere zemle«, Delo, 18. 5. 2016 >>>

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

17.04.2018

Že četrti slovenski prevod dela »tečnega genija«, kolumbijskega pisatelja Fernanda Valleja – Vzporedna ulica »

Ali zmorete v petih minutah – brez spletnega pomočnika – našteti vsaj pet kolumbijskih književnikov? Gabriel García Márquez ... ????

Márquez (1927–2014) je edini kolumbijski nobelovec, ni pa edini kolumbijski književnik z več kot enim ali dvema prevodoma v slovenščino. Poleg tega ga ni več med nami. Med pisatelji iz četrte največje južnoameriške države se nam z največ prevodi zelo verjetno predstavlja Fernando Vallejo, »tečni genij«, kakor ga je v časniku The Bogotá Post (izhaja v angleščini od leta 2014) imenovala kolumbijska kulturna novinarka Milagros Oliveros Cordoba. Udeležila se je njegovega predavanja »Kolumbiji« aprila 2016 na knjižnem sejmu v Bogoti, da bi z njim naredila intervju.

objavljeno v rubriki: Bralec

01.04.2018

Roman Drevo brez imena Draga Jančarja – po desetih letih nova izdaja v zbirki Bralec »

V zbirki Bralec je izšel roman Draga Jančarja Drevo brez imena. Roman, ki smo ga pripravili ob pisateljevi 70-letnici, je bil prvič objavljen pred natanko desetimi leti v Modrijanovi veliki zbirki Euroman. V zbirki 27 proznih del iz 27-članske Evropske unije – takrat se je, s svojimi mladimi članicami, zdela še srečna družina –, ki je bila izdana na predvečer svetovnega dneva knjige in prav v času, ko je Slovenija predsedovala EU, je nosil številko 1. A kljub temu gre za enega najbolj prezrtih Jančarjevih romanov pri nas.

Jančarjev osmi roman – leta 2009 je bil v finalu za kresnika – je bil doslej preveden v sedem jezikov, po hrvaškem, nemškem, ukrajinskem, madžarskem, albanskem in angleškem je nedavno, oktobra lani, izšel še turški prevod.

objavljeno v rubriki: Bralec

10.03.2018

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE).

objavljeno v rubriki: Bralec

19.01.2018

Babilonska industrija okrog moje božanske žene je moj zaprti, skrivni svet spremenila v vaški semenj »

Zadnjih petintrideset let sem bil molčeč talec njenega mita, razstavljen v mavzoleju kot relikvija tragičnega zakona. S pisanjem biografov, hagiografov, novinarjev, akademikov in eksegetov sva kot neločljiva celota vstopala v domišljijo milijonov, z očkom in mamico kot nemima pričama, in najini temni plati sta se povsem prepletli v strastni zgodbi, iz katere ni bilo izhoda in v kateri so bile vloge določene že pred tisoč leti, njeni protagonisti pa brez lastne volje ubogajo zakone, kot jih določa usoda.
V trenutku njene smrti, ki si jo je izbrala sama, sem podedoval tudi njen jezik, postal izvrševalec njene posmrtne slave in s tem kot rabelj izvršil kazen nad samim sabo. Z izdajo zbirke Ariel sem svetu izročil vrv, s katero so me – in vse, ki jih je imela rada – lahko obesili.

objavljeno v rubriki: Bralec

13.11.2017

Katharina Winkler, avtorica romana Modro okrasje, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., na Pisateljskem odru »

Modro okrasje (Bralec 110) je prvenec avstrijske avtorice Katharine Winkler (roj. 1979). Zgodba je pretresljiva in neprizanesljiva kritika družinskega nasilja, kakršno je vse prepogosto ovito v neprediren oklep patriarhalnih, religijskih ali etničnih ›tradicionalnih‹ praks. Da se te dogajajo na številnih koncih sveta, nas iz razumljivih razlogov praviloma ne prizadeva pretirano: toda Winklerjeva približa tak družbeni eksces iz bližnjih civilizacijskih krogov in ga usidra naravnost v sredo Evrope. S tako učinkovitim kontrastom kričeče opozori na celoto medčloveških odnosov, ne le tistih, ki so nepredušno skriti v ›družinskem krogu‹, ampak tudi že vseh osnovnih med spoloma, med generacijami, med različnimi etničnimi, kulturnimi in religijskimi skupnostmi.

objavljeno v rubriki: Bralec

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.