Novica

Črna mati zemla Kristiana Novaka na odru Zagrebškega gledališča mladih – premiera bo v soboto, 1. aprila

20.03.2017

»Črna mati zemla je očarljiva žanrska mešanica; protagonist, kot da misli, da je Carrie, in je nekaj prav stephenkingovskih obratov, zraven pa je nekaj dobrodušne gruntovčanovske suicidalne frivolnosti, vredne kakšnega boljšega Paasilinne.« Matej Bogataj (Mladina) – »Črna mati zemla, roman z izvrstnim naslovom, ki evocira eno najsočnejših kletvic znotraj kajkavščine in medžimurskega dialekta, pod črto ni tradicionalna kriminalka o iskanju storilca in reševanju zapletenega primera, temveč predvsem roman izjemno prepričljive atmosfere; je odslikava ruralne umazanije, portret zabite, ksenofobne skupnosti, ki ji človek lahko uide samo na dva načina, da umre ali se preseli drugam.« Simon Popek (Rtv Slo) – »Pod vtisom prebranega se podobe same od sebe začnejo sestavljati v dogajanje na filmskem platnu, ki je mešanica Kusturičevega Očeta na službenem potovanju in Lynchevega Twin Peaksa – seveda v medžimurski izdaji.« Agata Tomažič (Delo) – »Njegova pretencioznost se bržkone kaže v moči sprožanja intenzivnih čustev, saj zaradi izjemno pretanjenega in po neuhojenih poteh speljanega tematiziranja travme marsikateri prizor bralca zmrazi do kosti, v njem izzove močan gnus ali ga navda z neizmernim sočutjem.« Sandra Krkoč Lasić (Dnevnik) – »Gre za tiste vrste knjigo, za katero si med branjem večkrat zaželiš, da bi jo napisal sam.« Damjan Zorc (Peripetije)

Roman Črna mati zemla (ČMZ) hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, ki je izšel leta 2013 in bil večkrat ponatisnjen, je bil pred kratkim izdan v novi podobi – natančneje, pri zagrebški založbi OceanMore je izšla nova izdaja romana, ki ga lahko zdaj že brez pomislekov razglasimo za eno najboljših del sodobne hrvaške proze. In očitno za eno najbolje prodajanih, kar vzbuja upanje, da je na bralce, ki potrebujejo vrhunsko literaturo, še mogoče računati. Vsaj na Hrvaškem ...
ČMZ smo dve leti po izidu v izvrstnem prevodu Đurđe Strsoglavec objavili v zbirki Bralec – naša ČMZ je prvi prevod v kak tuj jezik –, maja 2016 pa je Kristian Novak pri nas tudi gostoval. Literarni kritiki so bili navdušeni, prav tako tisti, ki so si ga izbrali za sogovornika v intervjuju. Ta čas je Novak pilil svoj naslednji roman, Ciganin, ali najljepši (o romanu piše Miljenko Jergović), ki je izšel konec leta (slovenska prevajalka se že »ogreva«).

»Si lahko romanopisec želi več kot hvaležne bralce? Lahko. Gledalce,« smo pred kratkim zapisali v eni Modrijanovih novic. Ekranzacijo ČMZ smo napovedali že pred izidom prevoda – zdaj je že nekaj časa znano, da film nastaja v režiji slovenskega režiserja Roka Bička –, ljubitelji gledališča pa si bodo lahko že v kratkem ogledali predstavo ČMZ. Na oder Zagrebškega gledališča mladih (Zagrebačko kazalište mladih, ZKM) jo je postavila Dora Ruždjak Podolski, za dramatizacijo je poskrbel Tomislav Zajec, v vlogi Matije pa nastopa Adrian Pezdirc. Premiera bo v soboto, 1. aprila 2017, naslednji objavljeni termini so 4., 5., 6. in 29. april.
Gremo torej v Zagreb!

INTERVJUJI:

Marjan Horvat: Kristian Novak, Mladina, 17. 6. 2016 >>>

Melita Forstnerič Hajnšek: Za prekrasnimi fasadami je gniloba, Večer, 4. 6. 2016 >>>

Ksenija Horvat: Kristian Novak, Profil, 26. 5. 2016 >>>

Valentina Plahuta Simčič: Ko ti Bog da kos »črne matere zemle«, Delo, 18. 5. 2016 >>>

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

23.04.2017

Zločin in ljubezen Romana Rozine je žirija za kresnika razglasila za enega najboljših romanov leta 2016 »

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic časnik Delo počasti z objavo seznama desetih najboljših slovenskih romanov, izdanih v preteklem letu. Mesec dni pred slovesno podelitvijo na kresni večer, 23. junija, se seznam zoži na pet finalistov. Ti ukrojijo literarno srečanje na Rožniku, zmagovalec, ki ga žirantje izberejo tik pred vrhuncem v Cankarjevi spominski sobi, prejme denarno nagrado in plaketo ter s prižigom kresnega ognja prične tradicionalno kresovanje. Kako leto ga zagode vreme, a to nagradi ne odvzame leska in tudi ne odvrne kupcev, da bi se že naslednji dan odpravili po knjigarnah na »lov« za aktualnim kresnikovim romanom. In to je to – kresnik je bržkone najvplivnejše in najodmevnejše literarno priznanje na Slovenskem. Dovolj prepričljiv bi moral biti že podatek, da smo lahko nagrajeni roman vsaj v mesecu po podelitvi – če tega ni preprečil izid kake vroče erotične uspešnice – videli na enem od desetih mest lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah.

objavljeno v rubriki: Bralec

24.03.2017

»O, tudi knjige pišete?« Ja, jih. To počnem že večji del življenja. – Neil Jordan drugič v zbirki Bralec »

Ob imenu danes sedeminšestdesetletnega irskega pisatelja Neila Jordana občinstvo doma in po svetu najprej pomisli na njegove filmske stvaritve, in to ga kar malo jezi. Iz intervjuja za časopis The Herald ob izidu Utopljenega detektiva: »Ne vem, zakaj. Tisto minuto, ko sem začel delati filme, so ljudje popolnoma pozabili, da pišem knjige. Promocije knjig so prav čudne. Ljudje sprašujejo: ›O, tudi knjige pišete?‹ Ja, jih. To počnem že večji del življenja. Filme sem začel snemati zgolj po naključju.« A je pač tako, da so oskarji in srebrni medvedi (Jordan je prvega dobil za scenarij za Igro solz, drugega pa za režijo Mesarčka) odmevnejši od literarnih nagrad, čeprav ima Jordan tudi teh kar nekaj (med drugim za roman V koži drugega, ki je leta 2014 izšel v slovenskem prevodu prav v zbirki Bralec).

objavljeno v rubriki: Bralec

10.03.2017

Simfonija v belem Adriane Lisboa, brazilske »pisateljice za sedanjost in prihodnost« – Bralec 107 »

Brazilija je največja južnoameriška država – obsega 8,5 milijona kvadratnih kilometrov, kar je krepko čez 80 odstotkov površine Evrope, prebivalcev pa ima več kot 200 milijonov, kar je več, kot jih ima celotna Rusija. Jezik Brazilcev je portugalščina, in to je morda razlog, da je brazilska književnost pri nas med najmanj znanimi južnoameriškimi književnostmi, kljub temu da spada založništvo v Braziliji med deset najmočnejših na svetu. V slovenskem prevodu izide na leto manj luzofonskih del – knjig, napisanih v portugalščini –, kot je prstov na roki, v statistiki pa so zajeta celo skupaj z deli, prevedenimi iz španščine. Koliko izmed njih je potemtakem brazilskih?
Izbrati najboljše v širnem morju brazilske proze je zato za slovenskega založnika velik izziv.

objavljeno v rubriki: Bralec

05.03.2017

Slovenska dramatizacija romana Kinderland moldavske pisateljice Liliane Corobca na odru Mestnega gledališča ljubljanskega »

Si lahko romanopisec želi več kot hvaležne bralce? Lahko. Gledalce. A le redki imajo to srečo, da bi svoj roman videli na odru ali filmskem platnu, da bi bili deležni ne le njegove recepcije pri bralcih in literarnih kritikih, temveč tudi pri režiserjih, scenaristih, kostumografih, scenografih, igralcih in nazadnje pri gledalcih.
V zbirki Bralec je izšlo veliko romanov, ki so dobili tudi filmsko upodobitev – nekateri že pred izidom, drugi pozneje –, precej manj pa je takih, ki so našli pot na gledališki oder. Norveška pisateljica Kjersti Annesdatter Skomsvold je sama pripravila dramatizacijo svojega romana Hitreje ko grem, manj me je in leta 2014 ga je uprizorilo Narodno gledališče v Oslu. Letos bo Zagrebško gledališče mladih (Zagrebačko kazalište mladih) uprizorilo dramatizacijo romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka.

objavljeno v rubriki: Bralec

16.02.2017

Zgodba o Diani – Neroda Alexandra Seurata – nagovori tako samotnega bralca kot družbo »

Leta 2012 je francosko javnost pretresala »afera Marina«. Sodišče je Érica Sabatiera in Virginio Darras spoznalo za kriva smrti njune osemletne hčerke Marine ter ju obsodilo na tridesetletno zaporno kazen. Deklica je leta 2009 umrla za posledicami močnega udarca v glavo, in ugotovili so, da je že pred tem utrpela številne poškodbe. Na šoli, ki jo je obiskovala, so na trpinčenje kmalu posumili, a čeprav so poskušali ukrepati in so se v razreševanje problema postopoma vključevali tudi pristojni s področij socialnega dela, medicine in policije, je sistem, ob spretnem izmikanju staršev, vendarle odpovedal. V prevpraševanja o delovanju pristojnih služb in odgovornosti, ki jih je sprožil ta primer, so se aktivno vključila tudi najpomembnejša francoska civilna združenja za zaščito otrok.
Primer je začel skoraj obsedeno preučevati Alexandre Seurat, profesor književnosti na univerzi v Angersu, potem ko je v medijih zasledil izjavo Marininega starejšega brata, ki je bil potisnjen v nemogočo vlogo tako priče in žrtve kot sostorilca dogajanja za štirimi stenami.

objavljeno v rubriki: Bralec