E-novice

Novica

Babilonska industrija okrog moje božanske žene je moj zaprti, skrivni svet spremenila v vaški semenj

19.01.2018

Zadnjih petintrideset let sem bil molčeč talec njenega mita, razstavljen v mavzoleju kot relikvija tragičnega zakona. S pisanjem biografov, hagiografov, novinarjev, akademikov in eksegetov sva kot neločljiva celota vstopala v domišljijo milijonov, z očkom in mamico kot nemima pričama, in najini temni plati sta se povsem prepletli v strastni zgodbi, iz katere ni bilo izhoda in v kateri so bile vloge določene že pred tisoč leti, njeni protagonisti pa brez lastne volje ubogajo zakone, kot jih določa usoda.
V trenutku njene smrti, ki si jo je izbrala sama, sem podedoval tudi njen jezik, postal izvrševalec njene posmrtne slave in s tem kot rabelj izvršil kazen nad samim sabo. Z izdajo zbirke Ariel sem svetu izročil vrv, s katero so me – in vse, ki jih je imela rada – lahko obesili. Kot v vseh tragedijah je bil tudi tokrat glavni antagonist sleparski čas, in sicer z vzponom militantnega feminizma, ki je začel sveto vojno in iskal Boga, ki bi mu lahko njegove zagovornice darovale žgalno daritev in kaznovale grešnega kozla. Dolga leta je mojo javno usmrtitev spremljala množica rjovečih žensk, ki so nad glavami mahale s transparenti, na katerih je pisalo »Morilec!«. Vernice so romale na Golgoto v Heptonstall, zatikale svojo jezo kot meče v njen grob in vedno znova uničile nagrobnik, ko so skušale moj del njenega priimka spraskati proč.
/.../
Biografi se obnašajo kot lastniki tvojega obstoja. Svoje ukradeno življenje sem našel v knjigah, bral sem o svoji ljubezni, zakonu, občutjih, mislih in dejanjih, ki so jih namesto mene interpretirali prijatelji in neznanci, osupnil ob dejstvih, ki so bila na lepem zanikana ali spreobrnjena, ob besedah, ki so mi jih polagali v usta in jih nikoli nisem izgovoril, ob značajskih lastnostih, ki jih nimam. Popolnoma neznani, na hitro obogateli novinarji in preiskovalci so uporabljali najini imeni z domačnostjo, ob kakršni se mi je obračal želodec. Babilonska industrija okrog moje božanske žene je moj zaprti, skrivni svet spremenila v vaški semenj, kjer sem, privezan k sramotilnemu stebru, stal gol na ogled občinstvu, ki je lačno senzacij grizljalo kikirikije.

Ted Hughes v romanu Ti si rekel nizozemske pisateljice Connie Palmen. Roman je prevedla Mateja Seliškar Kenda.

Izšlo je!

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

12.06.2013

Le eden je Simon in Simon smo vsi – ob izidu romana Simonove priče Rudija Podržaja »

Predstavljal si je, da imajo Nebesa ustroj nekakšne biblioteke, pravi v Pesmi o darovih o sebi Jorge Luis Borges, eden izmed najslavnejših književnikov in knjižničarjev na svetu. Knjižnica je bila (vsaj) za Borgesa očitno nekaj nebeškega, če misel obrnemo, in ker so dobri literati praviloma tudi dobri bralci, ne bi presenečalo, če bi med knjižničarji in bibliotekarji našli več pesnikov in pisateljev kot v drugih poklicih. S tovrstno statistiko se bo morda pozabavala kakšna ustrezna strokovna raziskava, če se še ni, ne glede nanjo pa v Sloveniji hitro lahko najdemo nekaj znanih književnikov knjižničarjev, kot so Dane Zajc, Saša Vegri, Boris Jukič, Gorazd Kocijančič, Marjana Moškrič, Lidija Gačnik Gombač ali Marijan Pušavec, pa gotovo še zdaleč nismo našteli vseh. Mednje moramo vsekakor prišteti tudi Rudija Podržaja, ki je pred leti pri Modrijanu objavil roman Angelci padajo gor in pravkar izdal nov roman, in če boste Simonove priče vzeli v roke, boste zlahka razumeli, zakaj.

objavljeno v rubriki: Bralec

29.03.2013

»Zapišite to knjigo na seznam. Na nakupovalni seznam.« – Erik Fosnes Hansen »

Ocenjevalec je začel pisati sezname. Tudi bralci bi jih morali. Zapišite to knjigo na seznam. Na nakupovalni seznam.

Ocenjevalec ni nihče drug kot popularni norveški pisatelj Erik Fosnes Hansen, avtor romana Psalm na koncu poti, ki smo ga lani, ob stoti obletnici Titanikovega potopa, naposled dobili tudi v slovenskem prevodu. Toda Psalm je bil šele drugi norveški roman, ki je izšel pri naši založbi – naš prvi Norvežan pač za vselej ostaja Erlend Loe z nenavadnim romančkom Tihi dnevi v Mixing Partu.
Pisatelja sta vrstnika in poleg let jima je skupno dejstvo, da nista zaslovela s kriminalkami. Bralci, ki norveško književnost spremljajo le po prevodih, utegnejo namreč dobiti vtis, da na severu Evrope pišejo samo kriminalke. Pa ni tako. Pri Modrijanu je pravkar izšel že četrti norveški roman* – Loejev Naiven.Super. – in ni kriminalka.

objavljeno v rubriki: Bralec

20.11.2012

Nekateri pravijo, da je najhuje napisati drugo knjigo – in Golobov Raclette je res hud »

Lastniki so ovce nalašč puščali na milost in nemilost medvedu, ker jim je država za vsako raztrgano ovco plačala višjo odškodnino od nabavne cene ovce. Lastniki ovac so hitro dojeli lepoto vrtoglavih kapitalskih donosov. Ovce o ekonomiji niso imele pojma. Vdano so plačevale krvni davek. Taka je zgodovina. Krvava.

Ko sem prijel v roke t. i. resni časopis, sem opazil, da se je tresavica v dlaneh zaradi visokega odstotka kofeina v telesu končno le pojavila. Pomirjen sem nadaljeval z branjem. Telo je očitno protestiralo zaradi predoziranja poživil, kar obenem pomeni, da je normalno funkcioniralo. Politiki, ekonomisti, moralni teologi in amoralni sociologi so v časopisnih prispevkih pojasnjevali svetu, da smo se znašli sredi velikega sranja. Res je. Tudi Mojzesovo peteroknjižje se začne enako.

Vam to zveni znano? Nekateri se boste morda spomnili knjige SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ, odmevnega prvenca Boruta Goloba izpred treh let, od koder je prvi odlomek. Z lahkoto lahko uganete, da je drugega spisal isti avtor, nahaja pa se v njegovem čisto novem delu Raclette.

objavljeno v rubriki: Bralec