E-novice

Novica

Babilonska industrija okrog moje božanske žene je moj zaprti, skrivni svet spremenila v vaški semenj

19.01.2018

Zadnjih petintrideset let sem bil molčeč talec njenega mita, razstavljen v mavzoleju kot relikvija tragičnega zakona. S pisanjem biografov, hagiografov, novinarjev, akademikov in eksegetov sva kot neločljiva celota vstopala v domišljijo milijonov, z očkom in mamico kot nemima pričama, in najini temni plati sta se povsem prepletli v strastni zgodbi, iz katere ni bilo izhoda in v kateri so bile vloge določene že pred tisoč leti, njeni protagonisti pa brez lastne volje ubogajo zakone, kot jih določa usoda.
V trenutku njene smrti, ki si jo je izbrala sama, sem podedoval tudi njen jezik, postal izvrševalec njene posmrtne slave in s tem kot rabelj izvršil kazen nad samim sabo. Z izdajo zbirke Ariel sem svetu izročil vrv, s katero so me – in vse, ki jih je imela rada – lahko obesili. Kot v vseh tragedijah je bil tudi tokrat glavni antagonist sleparski čas, in sicer z vzponom militantnega feminizma, ki je začel sveto vojno in iskal Boga, ki bi mu lahko njegove zagovornice darovale žgalno daritev in kaznovale grešnega kozla. Dolga leta je mojo javno usmrtitev spremljala množica rjovečih žensk, ki so nad glavami mahale s transparenti, na katerih je pisalo »Morilec!«. Vernice so romale na Golgoto v Heptonstall, zatikale svojo jezo kot meče v njen grob in vedno znova uničile nagrobnik, ko so skušale moj del njenega priimka spraskati proč.
/.../
Biografi se obnašajo kot lastniki tvojega obstoja. Svoje ukradeno življenje sem našel v knjigah, bral sem o svoji ljubezni, zakonu, občutjih, mislih in dejanjih, ki so jih namesto mene interpretirali prijatelji in neznanci, osupnil ob dejstvih, ki so bila na lepem zanikana ali spreobrnjena, ob besedah, ki so mi jih polagali v usta in jih nikoli nisem izgovoril, ob značajskih lastnostih, ki jih nimam. Popolnoma neznani, na hitro obogateli novinarji in preiskovalci so uporabljali najini imeni z domačnostjo, ob kakršni se mi je obračal želodec. Babilonska industrija okrog moje božanske žene je moj zaprti, skrivni svet spremenila v vaški semenj, kjer sem, privezan k sramotilnemu stebru, stal gol na ogled občinstvu, ki je lačno senzacij grizljalo kikirikije.

Ted Hughes v romanu Ti si rekel nizozemske pisateljice Connie Palmen. Roman je prevedla Mateja Seliškar Kenda.

Izšlo je!

objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

21.09.2016

Takaši Hirajde: Pride mačka na obisk – prvi japonski roman v zbirki Bralec in prva japonska knjiga pri založbi Modrijan »

Če vas kdo vpraša za mnenje o sodobni japonski književnosti, ste najbrž – če je ne spremljate v katerem drugem jeziku ali ne znate japonsko – v precejšnji zadregi. Japonska književnost, tako klasična kakor sodobna, je pri nas slabo poznana in deli usodo še marsikatere druge književnosti, ki jo prevaja en sam ali kvečjemu dva, trije prevajalci. Najbolj znan sodobni norveški pisatelj je zato za slovenske bralce Jo Nesbø, finski Arto Paasilinna, turški Orhan Pamuk, japonski pa – kdo drug kot Haruki Murakami.

V zbirki Bralec je izšel prvi japonski roman, ki je hkrati prva iz japonščine prevedena knjiga pri Modrijanu na sploh. Odločitev, da izberemo prav roman Pride mačka na obisk, ki ga je napisal Takaši Hirajde, japonski pesnik in pisatelj Murakamijevih let, pravzaprav ni bila posebej tvegana.

objavljeno v rubriki: Bralec

14.09.2016

100 knjig v zbirki Bralec – številko 100 smo prihranili za slovenski roman – roman Romana Rozine o romanu »

Kar se nam je pred osmimi leti, ko smo v zbirki Bralec predstavili prvo knjigo, zdelo tako rekoč nepredstavljivo in neskončno oddaljeno, se je uresničilo v 20. letu naše založbe. Pred izidom je 100. knjiga v zbirki, in prav nobeno presenečenje ne bi smelo biti, da smo to številko prihranili za knjigo slovenskega pisatelja. Roman Zločin in ljubezen, ki ga je napisal Roman Rozina, izide v petek, 23. septembra. Tega dne vas bomo povabili k branju in kupovanju knjig ter praznovanju 20. rojstnega dne založbe Modrijan.

objavljeno v rubriki: Bralec

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: Bralec

12.08.2016

Spremljevalni dogodek Vilenice »Med matematiko in literaturo« – Bogdan Suceavă in Karin Cvetko Vah »

Romunski pisatelj Bogdan Suceavă se pri svojem literarnem delu napaja iz ljudskega izročila pa tudi družinskih legend. Te so osrednje mesto dobile v zgodbi Miruna, povest (2007), v kateri se pripovedovalec Trajan potopi v čas iz otroštva, ki ga je preživljal v odročnem romunskem kraju pri starih starših ob dedkovem pripovedovanju zgodb. Pripovedi o življenju Trajanovih prednikov in davnih časih, polne pravljičnih elementov, se osamosvojijo in ustvarijo samosvoj, vzporedni mitološki svet.
Suceavă se je pred dobrim desetletjem iz Romunije preselil v Ameriko, kjer na kalifornijski državni univerzi predava matematiko in s področja matematike objavlja tudi strokovne razprave. Na prvi pogled se lahko zdi nenavadno, da matematik, ki bi mu pripisali eksakten, logičen in stvaren odnos do sveta, vzporedno vstopa v svetove nadnaravnega, nestvarnega, fiktivnega. A vse kaže, da je kontrapunkt le navidezen, ne nazadnje je denimo pisatelj Alan Lightman, avtor Einsteinovih sanj in gospoda b, profesor fizike, da o matematiku Lewisu Carrollu, avtorju Alice in enem od začetnikov poezije nonsensa, niti ne govorimo.

objavljeno v rubriki: Bralec

08.08.2016

8. avgust je mednarodni dan mačk. – Ob nakupu na www.modrijan.si do 26. avgusta podarimo knjigo o mačku Deweyju »

Vsak dan v koledarju je »neki dan« – svoj dan, svetovni ali mednarodni, imajo ženske in otroci pa matere in očetje; zdravniki in bolniki; mladina in starostniki; kmečke žene, tajnice in medicinske sestre, učitelji in gasilci; begunci in migranti; vegani in vegetarijanci ... Svoj dan imajo knjige in jeziki; voda, Zemlja, oceani, okolje in vesolje; mir in demokracija; kruh in mleko, kava in čokolada, banana in jajce ...
Zakaj potemtakem ne bi svojega imele tudi mačke? Seveda ga imajo – leta 2002 je Mednarodni sklad za zaščito živali (IFAW), katerega poslanstvo je skrb za dobrobit vseh živali, tako domačih kot divjih, živali v stiski, ogroženih, zapuščenih in trpinčenih, razglasil 8. avgust za svetovni dan mačk.

objavljeno v rubriki: Bralec

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.