E-novice

Novica

8. avgust je mednarodni dan mačk. – Ob nakupu na www.modrijan.si do 26. avgusta podarimo knjigo o mačku Deweyju

08.08.2016

Vsak dan v koledarju je »neki dan« – svoj dan, svetovni ali mednarodni, imajo ženske in otroci pa matere in očetje; zdravniki in bolniki; mladina in starostniki; kmečke žene, tajnice in medicinske sestre, učitelji in gasilci; begunci in migranti; vegani in vegetarijanci ... Svoj dan imajo knjige in jeziki; voda, Zemlja, oceani, okolje in vesolje; mir in demokracija; kruh in mleko, kava in čokolada, banana in jajce ...
Zakaj potemtakem ne bi svojega imele tudi mačke? Seveda ga imajo – leta 2002 je Mednarodni sklad za zaščito živali (IFAW), katerega poslanstvo je skrb za dobrobit vseh živali, tako domačih kot divjih, živali v stiski, ogroženih, zapuščenih in trpinčenih, razglasil 8. avgust za svetovni dan mačk.
Ta prikupna mala bitja na žametnih tačkah in nikoli scela doumljive narave so med najbolj priljubljenimi živalskimi liki v knjigah pa tudi navdih številnim literarnim umetnikom. Cele generacije slovenskih otrok so rasle ob Kovičevem mačku Muriju, muci Copatarici Ele Peroci, mačku Titíju Svetlane Makarovič. Svetovna književnost je polna z mačkami navdihnjenih zgodb in pesmi – da ne naštevamo predolgo: le kdo ne pozna Mačk T. S. Eliota in Življenjskih nazorov mačka Murra E. T. A. Hoffmanna. (Četudi se moramo pri mnogih mačjih likih v literaturi vprašati, koliko je v njih resnično mačje in koliko vendarle človeške narave.) Znani mačjeljubci – namenoma začenjamo z moškimi – so bili Ernest Hemingway, Michel de Montaigne, William S. Burroughs, Mark Twain, William Butler Yeats, Charles Dickens, Raymond Chandler, Michel Foucault, Charles Bukowski, Jorge Luis Borges, Jacques Derrida, Aldous Huxley ... Med ljubiteljicami omenimo Colette (eden njenih romanov se imenuje Mačka La Chatte) in Patricio Highsmith pa naši Svetlano Makarovič in Majo Novak; v mačke so zaljubljeni veliki literarni zvezdniki Neil Gaiman, Haruki Murakami in Stephen King.
Skorajda ni leta, ko se med knjižne uspešnice ne bi prebila tudi kaka resnična mačja zgodba. Pred leti je bralce in še posebej bralke navduševal Dewey. Malo oranžno kepico so konec osemdesetih našle knjižničarke v nabiralniku mestne knjižnice v Spencerju (Iowa) in ga posvojile. Dočakal je 19 let in postal številka ena med najvplivnejšimi mački na svetu. Resnična je tudi zgodba o Bobu, oranžnem potepuškem mačku, ki mu je namenjeno večno živeti v več knjižnih uspešnicah.

Mačke imamo radi tudi pri Modrijanu. Prevod knjige o Deweyju smo objavili kmalu po izidu v ZDA; za ljubitelje detektivk smo pripravili tri romane iz serije Felidae nemškega pisatelja Akifa Pirinçcija; v mačjih podobah smo pomagali obuditi zgodovinske kraljice Nika Grafenauerja in Jožeta Ciuhe.
A nobene »mačje« zgodbe ni mogoče primerjati s to, ki bo izšla septembra kot 99. knjiga zbirke Bralec. Japonski pisatelj Takaši Hirajde (1950) je zagotovo mačjeljubec kot rojak Murakami, drugače mu ne bi uspelo tako živo in prepričljivo opisati mačke, ki se tiho prikrade v dom mladih zakoncev in jima spremeni življenje. Knjižica je bila že leta 2004 prevedena v francoščino – najbrž je prvo delo tega japonskega literata, prevedeno v katerega izmed »zahodnih« jezikov –, deset let pozneje so jo odkrili še ameriški, španski, nemški in italijanski bralci. Slovenski prevod – pod avtorjevo kožo je zlezel Iztok Ilc, eden redkih japonologov pri nas – smo opremili z vinjetami in naslovno ilustracijo akademske slikarke Maje Šubic.
Mačka je verjetno ena najbolj priljubljenih in najbolj razširjenih domačih štirinožcev, zato ni nenavadno, da njen praznik ni le 8. avgusta; Američani jo slavijo 29. oktobra, v Evropi pa so njen dan – 17. februar – izbrali že pred četrt stoletja. Toda mačko je treba nahraniti, jo pocrkljati in se poigrati z njo vsak dan; tako kot je dobro vsak dan vzeti v roke kakšno knjigo. Ljubitelji mačk in živali na sploh radi berejo knjige o njih; naslednja je lahko japonski roman Pride mačka na obisk.

       
    Od svetovnem dnevu mačk imamo za vas posebno ponudbo. Vsakemu kupcu, ki bo od ponedeljka, 8. avgusta, do petka, 26. avgusta (svetovni dan psov), nakupoval v naši spletni knjigarni www.modrijan.si, bomo podarili knjigo o mačku Deweyju. Vabljeni k nakupu!
       
objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

25.06.2018

Roman atenske pisateljice Amande Mihalopulu v letu, ko so Atene svetovna prestolnica knjige »

Septembra 2016, le nekaj ur po tistem, ko je tedanja generalna direktorica Unesca Irena Bokova razglasila Atene za svetovno prestolnico knjige 2018, je odjeknila vest, da zapira vrata še zadnja izmed knjigarn Elefterudakis. To je bila največja knjigarna v Grčiji, v osemnadstropni zgradbi na Univerzitetni ulici (Panepistimiu) v Atenah – če ste bili tam od sredine devetdesetih, je niste mogli spregledati – je ponujala več kot 200.000 naslovov, v grščini in drugih jezikih, prirejala je literarne dogodke, seveda je imela tudi kavarnico. Ustanovitelj knjigarne je bil Kostas Elefterudakis, svojo prvo knjigarno je odprl leta 1898 na trgu Sintagma. V zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja se je preselila na Nikisovo ulico, nedaleč od Sintagme, leta 1995 pa na ulico Panepistimiu. Samo v Atenah je bilo še več kot 20 knjigarn Elefterudakis.

objavljeno v rubriki: Bralec

13.06.2018

Hrvaška pisateljica Ivana Sajko je za Ljubezenski roman prejela mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur »

Hiša svetovnih kultur – Haus der Kulturen der Welt (HKW) – je umetnostna galerija, muzej sodobne umetnosti in kulturna institucija, ki domuje v leta 1957 zgrajeni markantni zgradbi ob reki Spreji v Berlinu, na John-Foster-Dulles-Allee. Od leta 2009 ustanova podeljuje mednarodno književno nagrado za najboljši tuji roman, preveden v nemščino. Prvi nagrajenec je bil Američan Daniel Alarcón, sledili so Marie NDiaye (Francija), Mihail Šiškin (Rusija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Teju Cole (Nigerija/ZDA), Dany Laferrière (Haiti, Kanada), Amos Oz (Izrael), Shumona Sinha (Francija) in Fiston Mwanza Mujila (Demokratična republika Kongo). HKW in sklad Elementarteilchen nagradita tako avtorja/avtorico kakor prevajalca/prevajalko.

Deseto mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur, za leto 2018, pa je prejela hrvaška pisateljica Ivana Sajko za Liebesroman (Ljubavni roman, 2015).

objavljeno v rubriki: Bralec

31.05.2018

Celotno stvarnost je treba pojmovat kot nekaj malomarno kuhanega in nedorečenega, imenovanega z nekaj blagohotne ironije »tole zdaj« »

Tole zdaj je poročilo pisatelja Zorana Hočevarja o »tem zdaj« – zaslužijo si zanamci vsekakor en podroben pismen dokument o stanju in razmerah danes, prav v letu 2013 in tudi naslednjem, vse do dne, ko bo poročevalec kar najtrdneje prepričan, da je o raportu, pač zaradi tudi vanj umeščenih dramatičnih dogodkov in ob tem še mojstrsko opisanih, mogoče brez pomislekov dejat, da gre za nenavaden, a vsekakor pravcati roman.

Načrt je dober, a ker pripetljajev težjega kalibra ni po cele mesce, bi pisatelj ne bil to, če bi ne zmogel najt četudi v navadnem vsakdanu veliko možnosti za ekspresijo. In dejansko, dostikrat prav kolne, čeprav začuda predvsem tedaj, ko se mu nudijo najlepše prilike za doživljaj in zabeležbo tega. Že tako je namreč v zamudi. Ne sledi ničemur okrog sebe sproti, saj »a mislite vi bralci, da sem Bog?! Sploh ne, celo navaden tumplek sem. Že zgolj za količkaj korekten pasus o, denimo, tem, kako kdo kolcne, rabim morje časa!«

objavljeno v rubriki: Bralec

17.04.2018

Že četrti slovenski prevod dela »tečnega genija«, kolumbijskega pisatelja Fernanda Valleja – Vzporedna ulica »

Ali zmorete v petih minutah – brez spletnega pomočnika – našteti vsaj pet kolumbijskih književnikov? Gabriel García Márquez ... ????

Márquez (1927–2014) je edini kolumbijski nobelovec, ni pa edini kolumbijski književnik z več kot enim ali dvema prevodoma v slovenščino. Poleg tega ga ni več med nami. Med pisatelji iz četrte največje južnoameriške države se nam z največ prevodi zelo verjetno predstavlja Fernando Vallejo, »tečni genij«, kakor ga je v časniku The Bogotá Post (izhaja v angleščini od leta 2014) imenovala kolumbijska kulturna novinarka Milagros Oliveros Cordoba. Udeležila se je njegovega predavanja »Kolumbiji« aprila 2016 na knjižnem sejmu v Bogoti, da bi z njim naredila intervju.

objavljeno v rubriki: Bralec

01.04.2018

Roman Drevo brez imena Draga Jančarja – po desetih letih nova izdaja v zbirki Bralec »

V zbirki Bralec je izšel roman Draga Jančarja Drevo brez imena. Roman, ki smo ga pripravili ob pisateljevi 70-letnici, je bil prvič objavljen pred natanko desetimi leti v Modrijanovi veliki zbirki Euroman. V zbirki 27 proznih del iz 27-članske Evropske unije – takrat se je, s svojimi mladimi članicami, zdela še srečna družina –, ki je bila izdana na predvečer svetovnega dneva knjige in prav v času, ko je Slovenija predsedovala EU, je nosil številko 1. A kljub temu gre za enega najbolj prezrtih Jančarjevih romanov pri nas.

Jančarjev osmi roman – leta 2009 je bil v finalu za kresnika – je bil doslej preveden v sedem jezikov, po hrvaškem, nemškem, ukrajinskem, madžarskem, albanskem in angleškem je nedavno, oktobra lani, izšel še turški prevod.

objavljeno v rubriki: Bralec

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.