E-novice

Novica

100 knjig v zbirki Bralec – številko 100 smo prihranili za slovenski roman – roman Romana Rozine o romanu

14.09.2016

Kar se nam je pred osmimi leti, ko smo v zbirki Bralec predstavili prvo knjigo, zdelo tako rekoč nepredstavljivo in neskončno oddaljeno, se je uresničilo v 20. letu naše založbe. Pred izidom je 100. knjiga v zbirki, in prav nobeno presenečenje ne bi smelo biti, da smo to številko prihranili za knjigo slovenskega pisatelja. Roman Zločin in ljubezen, ki ga je napisal Roman Rozina, izide v petek, 23. septembra. Tega dne vas bomo povabili k branju in kupovanju knjig ter praznovanju 20. rojstnega dne založbe Modrijan.

 
Zločin in ljubezen je roman o nastajanju romana Zločin in ljubezen.
Podjetna Petra kupi propadlo založbo, da bi knjigo z družbenega roba prestavila v središče zanimanja, ji vrnila bralce in visoke naklade, od podpor odvisno založništvo spremenila v cvetoč posel. Na prvi pogled nemogoč podvig začne uresničevati s pomočjo poslušnega pomočnika Petra, priljubljenega pisca kriminalk Aleša Seliškarja, avtorice popularnih ljubezenskih zgodb Maje Meden in upokojenega literarnega urednika. Njihovo pripovedovanje, razmišljanja in nasprotujoča si človeška izhodišča – živahen, sedanjosti zavezani hedonist Aleš, osamljena, otopela in v strahove zapredena Maja ter romantični častilec knjig, kot so bile nekdaj – počasi sestavljajo nenavadno zgodbo Zločina in ljubezni.
 

100× o zbirki Bralec

1 ■ Zbirka Bralec je dobila ime po romanu nemškega pisatelja Bernharda Schlinka, ki je prvič izšel pri Cankarjevi založbi leta 2001.

2 ■ V zbirki izhajajo sodobna prozna dela tujih in domačih avtorjev. 14 izmed 100 knjig je napisanih v slovenščini, preostale so prevodi.

3 ■ Prva knjiga v zbirki je izšla aprila 2008. To je bil roman 25. ura ameriškega pisatelja Davida Benioffa. Prevedla ga je Lili Potpara.

4 ■ Največ knjig je v zbirki izšlo leta 2010 (19) in najmanj leta 2013 (5).

5 ■ V zbirki smo objavili dela 34 avtoric (zbirko Soba v Hotelu Finbar je sestavilo sedem pisateljic) in 60 avtorjev.

6 ■ V zbirki je izšlo 92 romanov in osem zbirk kratkih zgodb; samo v zadnjih treh letih smo objavili šest zbirk, dve sta napisali slovenski pisateljici.

7 ■ Knjige v zbirki so prevedene iz 15 jezikov, največ iz angleščine (34). Ta delež se morda zdi (pre)visok, a le če zanemarimo, da gre za dela pisateljev in pisateljic iz ZDA, Kanade, Avstralije, VB, Irske in Južnoafriške republike. Iz angleščine sta prevedena tudi romana Antifa cona in Tovarna koles slovensko-ameriške pisateljice Erice Johnson Debeljak ter deli pisateljic iz Palestine in Južne Koreje.

8 ■ Tuji avtorji in avtorice, ki smo jih vključili v zbirko, prihajajo iz 30 držav, največ jih je iz ZDA.

9 ■ Pisatelj Hisham (Hišam) Matar je libijski pisatelj, ki živi v Londonu. Roman V deželi mož je napisal v angleščini.

10 ■ Tahar Ben Jelloun (Domov) je maroški pisatelj, Yasmina Khadra (Bagdadske sirene) pa alžirski. Oba pišeta francosko in živita v Parizu.

11 ■ Roman Rezervno življenje slovensko-makedonske pisateljice Lidije Dimkovske je bil napisan v makedonščini; izšel je v Makedoniji leta 2012.

12 ■ Scrapbook in Semenj sta romana francosko pišočih Kanadčanov Nadine Bismuth in Daniela Poliquina. Sliši se komaj verjetno, a takih izidov je pri nas izjemno malo.

13 ■ V zbirki Bralec je dobro zastopana tudi južnoameriška književnost. Fernando Vallejo je Kolumbijec (zdaj je državljan Mehike), Juan de Recacoechea Bolivijec, Antonio Skármeta in Alejandro Zambra sta Čilenca, prihodnje leto pa prihaja v zbirko brazilska pisateljica.

14 ■ Samo po ena knjiga je prevedena iz portugalščine, makedonščine, ruščine in japonščine.

15 ■ V zbirki so izšli štirje norveški romani; Reber Carla Frodeja Tillerja je preveden iz jezika nynorsk, manjšega od obeh uradnih norveških jezikov.

več »

 
Ne spreglejte! Ob izidu 100. knjige v zbirki Bralec, v petek, 23. septembra, bomo na naši spletni strani in na FB objavili nagradno igro Bralec. Sodelujte in z malo sreče pri žrebu boste eden izmed desetih bralcev, ki jim bomo poslali »paket presenečenja Bralec«.
 
objavljeno v rubriki: Bralec

Sorodne novice

na vrh strani

25.06.2018

Roman atenske pisateljice Amande Mihalopulu v letu, ko so Atene svetovna prestolnica knjige »

Septembra 2016, le nekaj ur po tistem, ko je tedanja generalna direktorica Unesca Irena Bokova razglasila Atene za svetovno prestolnico knjige 2018, je odjeknila vest, da zapira vrata še zadnja izmed knjigarn Elefterudakis. To je bila največja knjigarna v Grčiji, v osemnadstropni zgradbi na Univerzitetni ulici (Panepistimiu) v Atenah – če ste bili tam od sredine devetdesetih, je niste mogli spregledati – je ponujala več kot 200.000 naslovov, v grščini in drugih jezikih, prirejala je literarne dogodke, seveda je imela tudi kavarnico. Ustanovitelj knjigarne je bil Kostas Elefterudakis, svojo prvo knjigarno je odprl leta 1898 na trgu Sintagma. V zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja se je preselila na Nikisovo ulico, nedaleč od Sintagme, leta 1995 pa na ulico Panepistimiu. Samo v Atenah je bilo še več kot 20 knjigarn Elefterudakis.

objavljeno v rubriki: Bralec

13.06.2018

Hrvaška pisateljica Ivana Sajko je za Ljubezenski roman prejela mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur »

Hiša svetovnih kultur – Haus der Kulturen der Welt (HKW) – je umetnostna galerija, muzej sodobne umetnosti in kulturna institucija, ki domuje v leta 1957 zgrajeni markantni zgradbi ob reki Spreji v Berlinu, na John-Foster-Dulles-Allee. Od leta 2009 ustanova podeljuje mednarodno književno nagrado za najboljši tuji roman, preveden v nemščino. Prvi nagrajenec je bil Američan Daniel Alarcón, sledili so Marie NDiaye (Francija), Mihail Šiškin (Rusija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Teju Cole (Nigerija/ZDA), Dany Laferrière (Haiti, Kanada), Amos Oz (Izrael), Shumona Sinha (Francija) in Fiston Mwanza Mujila (Demokratična republika Kongo). HKW in sklad Elementarteilchen nagradita tako avtorja/avtorico kakor prevajalca/prevajalko.

Deseto mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur, za leto 2018, pa je prejela hrvaška pisateljica Ivana Sajko za Liebesroman (Ljubavni roman, 2015).

objavljeno v rubriki: Bralec

31.05.2018

Celotno stvarnost je treba pojmovat kot nekaj malomarno kuhanega in nedorečenega, imenovanega z nekaj blagohotne ironije »tole zdaj« »

Tole zdaj je poročilo pisatelja Zorana Hočevarja o »tem zdaj« – zaslužijo si zanamci vsekakor en podroben pismen dokument o stanju in razmerah danes, prav v letu 2013 in tudi naslednjem, vse do dne, ko bo poročevalec kar najtrdneje prepričan, da je o raportu, pač zaradi tudi vanj umeščenih dramatičnih dogodkov in ob tem še mojstrsko opisanih, mogoče brez pomislekov dejat, da gre za nenavaden, a vsekakor pravcati roman.

Načrt je dober, a ker pripetljajev težjega kalibra ni po cele mesce, bi pisatelj ne bil to, če bi ne zmogel najt četudi v navadnem vsakdanu veliko možnosti za ekspresijo. In dejansko, dostikrat prav kolne, čeprav začuda predvsem tedaj, ko se mu nudijo najlepše prilike za doživljaj in zabeležbo tega. Že tako je namreč v zamudi. Ne sledi ničemur okrog sebe sproti, saj »a mislite vi bralci, da sem Bog?! Sploh ne, celo navaden tumplek sem. Že zgolj za količkaj korekten pasus o, denimo, tem, kako kdo kolcne, rabim morje časa!«

objavljeno v rubriki: Bralec

17.04.2018

Že četrti slovenski prevod dela »tečnega genija«, kolumbijskega pisatelja Fernanda Valleja – Vzporedna ulica »

Ali zmorete v petih minutah – brez spletnega pomočnika – našteti vsaj pet kolumbijskih književnikov? Gabriel García Márquez ... ????

Márquez (1927–2014) je edini kolumbijski nobelovec, ni pa edini kolumbijski književnik z več kot enim ali dvema prevodoma v slovenščino. Poleg tega ga ni več med nami. Med pisatelji iz četrte največje južnoameriške države se nam z največ prevodi zelo verjetno predstavlja Fernando Vallejo, »tečni genij«, kakor ga je v časniku The Bogotá Post (izhaja v angleščini od leta 2014) imenovala kolumbijska kulturna novinarka Milagros Oliveros Cordoba. Udeležila se je njegovega predavanja »Kolumbiji« aprila 2016 na knjižnem sejmu v Bogoti, da bi z njim naredila intervju.

objavljeno v rubriki: Bralec

01.04.2018

Roman Drevo brez imena Draga Jančarja – po desetih letih nova izdaja v zbirki Bralec »

V zbirki Bralec je izšel roman Draga Jančarja Drevo brez imena. Roman, ki smo ga pripravili ob pisateljevi 70-letnici, je bil prvič objavljen pred natanko desetimi leti v Modrijanovi veliki zbirki Euroman. V zbirki 27 proznih del iz 27-članske Evropske unije – takrat se je, s svojimi mladimi članicami, zdela še srečna družina –, ki je bila izdana na predvečer svetovnega dneva knjige in prav v času, ko je Slovenija predsedovala EU, je nosil številko 1. A kljub temu gre za enega najbolj prezrtih Jančarjevih romanov pri nas.

Jančarjev osmi roman – leta 2009 je bil v finalu za kresnika – je bil doslej preveden v sedem jezikov, po hrvaškem, nemškem, ukrajinskem, madžarskem, albanskem in angleškem je nedavno, oktobra lani, izšel še turški prevod.

objavljeno v rubriki: Bralec

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.