E-novice

Bralec

Razvrsti po: datumu objave abecedi

05.10.2014

Ministrstvo za kulturo opozarja: branje ne škoduje zdravju. Kajenje pač! A na to opozarja ministrstvo za zdravje »

Pri založbi Modrijan je pravkar izšla – kot druga knjiga v prenovljeni zbirki Bralec in kot 82. knjiga v zbirki – zbirka kratkih zgodb Deset zgodb o kajenju, prvenec britanskega pisatelja Stuarta Eversa.
Zbirka utegne k branju pritegniti še poslednje dvomljivce – tiste, ki prisegajo zgolj na roman in kratkim zgodbam posvečajo le malo pozornosti. Kratka zgodba je namreč v Sloveniji redek pojav, še redkeje kot izvirne zgodbe pa izhajajo pri nas prevodi kratkih zgodb, literarne zvrsti, ki prinese celo Nobelovo nagrado – spomnimo le na Alice Munro, kanadsko mojstrico kratke zgodbe in nobelovko leta 2013, ki ni v življenju napisala niti enega romana. To krivico, ki se dogaja pri nas tako domačim – za kratke zgodbe ni pri nas niti ene literarne nagrade (nagrade Fabula ne podeljujejo več) – kakor tujim avtorjem pa tudi bralcem, bomo skušali popraviti pri Modrijanu: poslej bo v zbirki Bralec izšlo tudi več zbirk kratkih zgodb.

objavljeno v rubriki: Bralec

29.09.2014

Kratke zgodbe, ki iz ženske perspektive preizprašujejo in reinterpretirajo vlogo ženske v preteklosti in sedanjosti »

No, ni tako preprosto ... Mučenice so mnogo več ...

Zbirka kratkih zgodb je prvenec hrvaškega pisatelja Želimirja Periša. Periš, rojen leta 1975, živi in ustvarja v Zadru, piše kratke zgodbe in poezijo ter objavlja v tako rekoč vseh kulturnih in književnih tiskovinah in portalih v regiji. Njegove zgodbe so izšle v številnih zbornikih, prevedene so v italijanščino, ukrajinščino, bolgarščino in italijanščino; zanje je prejel več nagrad in nominacij. Uredil je več knjig, med njimi zbornik društva pisateljev iz Zadra ZaPis, in organiziral mnoge ZaPisove književne dogodke. Je vodja delavnice kreativnega pisanja v Zadru in Zagrebu, s Centrom za kreativno pisanje organizira Poletno šolo pisanja in vodi književni festival KaLibar bestiVal.
Mučenice, svoje prvo samostojno književno delo, je objavil 27. avgusta 2013 pri zagrebški založbi Algoritam. Zbirka je navdušila tako bralce kot kritike, Jutarnji list jo je razglasil za eno najboljših hrvaških knjig leta 2013, »knjiga leta« so postale tudi po izboru Mestne knjižnice Umag.

objavljeno v rubriki: Bralec

26.09.2014

Po šestih letih izhajanja nova podoba zbirke Bralec, Modrijanove največje literarne zbirke »

V trenutku, ko založba zasnuje novo zbirko, še sluti ne, kako dolgo bo njeno življenje. Bo izšlo deset, dvajset, petdeset naslovov? Marsikatera zbirka ugasne v letu ali dveh, nekatere ugasnejo skupaj z založbo, so pa tudi takšne, ki izhajajo desetletja.
Modrijanova zbirka Bralec je nastala leta 2008, skoraj hkrati z izidom zbirke Euroman, verjetno prve in zadnje literarne zbirke na Slovenskem, ki je izšla v enem dnevu in je obsegala kar 27 naslovov. Tako izjemnega dosežka ne bo lahko ponoviti, vsekakor pa je Euroman dokaz, da je mogoče.

Zbirka Bralec, katere prva knjiga je 25. ura ameriškega pisatelja Davida Benioffa – malo pozneje je v zbirki izšel še njegov odlični in za zdaj še vedno zadnji roman Mesto tatov – je literarna zbirka, v kateri izide na leto najmanj šest knjig. Pred kratkim smo poročali, da je izšla 80. knjiga v zbirki, kar je že občudovanja vredna številka – šlo je za izid romana Rezervno življenje slovensko-makedonske pisateljice Lidije Dimkovske.

objavljeno v rubriki: Bralec

20.08.2014

Obsežen in kompleksen roman, ki je med makedonskimi bralci požel veliko navdušenje, zdaj tudi v slovenščini »

To pomeni, da lahko zdaj navdušenje z njimi delite tudi vi. Roman Rezervno življenje makedonske pisateljice Lidije Dimkovske, ki že od leta 2001 živi in ustvarja v Sloveniji, je namreč odslej mogoče brati tudi v slovenščini, v prevodu Aleša Mustarja.
Objavljamo izbor odzivov kritikov in bralcev na izid romana v Makedoniji leta 2012. Prepričal pa je tudi strokovno javnost – Dimkovska je za roman prejela nagrado Društva pisateljev Makedonije za najboljše prozno delo leta, nagrado Evropske unije za književnost, postala pa je tudi »osebnost leta na področju književnosti« časnika Nova Makedonija.

objavljeno v rubriki: Bralec

13.08.2014

Filmski režiser, ki je tudi pisatelj, ali pisatelj, ki je tudi filmski režiser. Je to sploh pomembno? Roman V koži drugega je preprosto odličen »

Kako je v koži človeka, ki se včasih sprašuje, po kakšnem čudnem ključu je bil »dodeljen« svoji družini? In kako mora biti šele potem, ko ga začnejo ljudje zamenjevati z nekom drugim, nekom, ki živi precej drugačno življenje, morda tako, po katerem hrepeni prvi? Kdo je pravzaprav »prvi« in kdo »drugi«? Roman irskega pisatelja Neila Jordana Mistaken, ki ga bomo v slovenščini brali z naslovom V koži drugega – zanj je avtor prejel irsko književno nagrado – se spopada z vprašanji te vrste in obenem vzbuja vtis, da je na tem svetu mogoče vse, zlasti če živiš le nekaj metrov stran od hiše Brama Stokerja, avtorja slovitega Drakule, v okolju, v katerem ti lahko celo gredica tulipanov vzbudi kurjo polt. Zgodba, polna presenetljivih obratov, mestoma pretresljiva in občasno začinjena s srhljivostjo, je napisana s pisateljsko dovršenostjo in izpiljenim slogom, tako da nas kar preseneti, ko ugotovimo, da je njen avtor morda še bolj kot pisatelj znan in priljubljen kot režiser; med drugim je za Igro solz prejel oskarja za scenarij in nominacijo za režijo.

objavljeno v rubriki: Bralec

05.08.2014

Znanstvena kriminalka, ki na presenetljiv način oživlja v strokovnih revijah spečo zgodovino moderne medicine »

Ebola, aids, poliomielitis, tuberkuloza, lepra, kuga, kolera ... – strahotne bolezni, ki spreminjajo svet. In bogatijo svetovno književnost. Kdo ne pozna Camuseve Kuge, Mannove Čarobne gore, Márquezove Ljubezni v času kolere? Tudi med najmodernejšimi romani je najti mnogo takšnih, katerih zgodba se vrti okoli bolezni, tudi najstrašnejših kužnih bolezni v zgodovini medicine.
Prevodom Spahićevih Hansenovih otrok, Hollinghurstove Linije lepote, Rothove Nemeze, Vallejevega Brezna in še nekaterih drugih, ki so izšli v zadnjih letih, se zdaj pridružuje še Kuga & kolera francoskega pisatelja Patricka Devilla (1957), zdaj prvič predstavljenega slovenskim bralcem. A delo je – kljub zelo stvarnemu naslovu – mnogo več kot roman o boleznih. Pripoveduje namreč zgodbo velikega švicarsko-francoskega znanstvenika Alexandra Yersina, odkritelja bakterije kuge, ki je po njem dobila ime Yersinia pestis, in cepiva zoper njo.

objavljeno v rubriki: Bralec

24.07.2014

Nikar ne berite tega, kar drugi pišejo o Gromači, predvsem pa ne poslušajte tega, kar o njej govorijo »

»Kdor ni bral njenih knjig ali kdor jih ne more brati, ker je, na primer, neumen, ker ni nadarjen za branje ali ker je žrtev pretiranega konzumiranja slabe hrvaške književnosti, vam bo najbrž povedal, da Gromača nenehno piše o istih stvareh. Težavne ljubezni, resničnostna proza in poezija, odraščanje v provinci, emocionalna preobčutljivost, siromaštvo, avtobiografski diskurz ... Neumnosti, neumnosti, same neumnosti; nikar ne berite tega, kar drugi pišejo o Gromači, predvsem pa ne poslušajte tega, kar o njej govorijo. Če se bo komu zazdelo, da Gromača vedno piše o istem, to ni nič drugega kot posledica splošno znanega dejstva, da dober pisatelj tako ali tako vedno piše le o tistem, kar se ga resnično tiče. Človeka pa, veste, se v njegovem lajfu tiče samo omejeno število stvari. Gromače, na primer, se ne tičejo petelinjenje za šankom, turopoljska distopija in življenje v kitovem trebuhu. In čeprav bi zares že napisala trideset knjig o tem, kar se je tiče, od bralca ne bi bilo modro, očitati ji, da piše – o istem.«

O romanu Božanska dječicaBožji otročički, zadnjem romanu hrvaške pisateljice Tatjane Gromače smo pisali že večkrat, eno najboljših ocen, kar jih je bilo mogoče prebrati o njej, pa smo prihranili za najboljši čas – trenutek izida prevoda Božji otročički. Napisal jo je kdo drug kot Miljenko Jergović – kdo ne pozna Miljenka Jergovića? – iz ocene ali, bolje povedano, razmišljanja pa smo izbrali enega boljših odlomkov in ga prevedli za vas.

objavljeno v rubriki: Bralec

02.06.2014

Stavek za stavkom v vrtinec misli, vse globlje v brezno, iz katerega ni izhoda »

Če bi za kakega pisatelja lahko rekli, da ima pogum pogledati življenju v oči, je to gotovo Fernando Vallejo. V svojih delih združuje številne teme, ki se jim mnogi izogibajo in pogosto veljajo za tabu: homoseksualnost, aids, nasilje, kritika Katoliške cerkve, papežev, politikov. S kritiko družbenih razmer, ki so ga obdajale, pa Vallejo ni ostal le pri besedah: svoji rodni državi Kolumbiji se je javno odrekel in prevzel mehiško državljanstvo. Kljub temu je Kolumbija ostala glavno prizorišče njegovega ustvarjanja in njegovo življenje v njej glavno izhodišče za literarno pripoved. To velja tudi za roman Brezno iz leta 2001, za katerega je prejel nagrado Rómula Gallegosa.

objavljeno v rubriki: Bralec

30.05.2014

Nemir – nov roman pesnice, pisateljice, prevajalke in publicistke Miriam Drev »

Roman Nemir je sestavljen iz treh delov, v katerih Slovenka Ema in Indijka Sangita spregovorita o sebi in svojem odnosu s Tiborjem, madžarskim beguncem, ki živi in dela v Avstriji in čigar družinske zagate v Budimpešti spodmikajo njegovo ravnotežje. Novinarka Ema, ločena mati dveh deklic, je vpeta med svoje družinske obveznosti ter razmerje s Tiborjem, s katerim se dobivata v Gradcu, na pol poti med njenim in njegovim domom. Sangita, ki v Avstriji študira glasbo in postaja vse bolj razpeta med zapovedmi tradicionalne vzgoje in prilagoditvijo drugačni kulturi, najde v Tiborju prijatelja, s katerim skupaj iščeta »iskro smisla v mraku kaotičnih dogodkov, ki so že silili izza vogala«.

objavljeno v rubriki: Bralec

08.11.2013

Izšla je knjiga Knjiga – v zbirki Bralec knjige s tako imenitnim naslovom še ni bilo »

Že dolgo ni bilo primernejšega trenutka za izide takih knjig, kot je Knjiga. Naslov 72. knjige v zbirki Bralec tudi ne bi mogel biti preprostejši in imenitnejši – Knjiga. In kaj se skriva za njim?
To je delo enega najbolj cenjenih sodobnih poljskih pisateljev mlajše generacije Mikołaja Łozińskega. Je preprosta in obenem zapletena knjiga o družini, ki izmed drugih knjig na podobno temo izstopa tako po preprostosti pripovedi kot po zapletenosti družinske zgodovine. Zgodba o treh generacijah pisateljeve družine na ozadju novejše poljske zgodovine je pripovedovana bodisi iz zožene, otroške perspektive, ali sestavljena iz fragmentov, drobcev, okruškov, ki so samo sled ohranjenega v spominu, samo spominski odtis zgodbe, ki se je nekoč res zgodila. Družinska zgodovina je pomembnejša od tiste, ki se odvija zunaj, za stenami stanovanja, na ulici in ki je samo bežno nakazana, čeprav marsikdaj zareže v družinsko življenje. Pripoved o njej je organizirana okrog preprostih predmetov, tistih, ki so se ohranili, preživeli metež burne družinske zgodovine, razhodov in ločitev ... Motiv zapuščenosti, predvsem odhoda očeta, se ciklično ponavlja in prenaša iz generacije v generacijo, toda družina ostaja kljub tovrstnim brodolomom tesno povezana in preživi vse viharje.

objavljeno v rubriki: Bralec