Novice

Center za mednarodne odnose vabi na predstavitev knjige in pogovor z avtorjem, ki bo v torek, 3. 12. 2019, ob 17.30 v predavalnici 17 na Fakulteti za družbene vede.

Bojan Brezigar je bil v letih 1973–2007 zaposlen pri Primorskem dnevniku v Trstu, časniku slovenske manjšine v Italiji, od leta 1992 pa je bil njegov odgovorni urednik. Ukvarjal se je pretežno z italijansko in mednarodno politiko, po osamosvojitvi Slovenije pa tudi s slovensko politiko. Knjiga Pogled izza meje je izbor kolumn, ki jih je v rubriki s tem naslovom avtor objavljal v mariborskem dnevniku Večer v obdobju 1997–2016. Njihova rdeča nit je iskanje sličnosti in razlik med dogajanji v Evropi in v svetu ter razumevanjem teh dogodkov v Sloveniji.

Pogovor bo vodil novinar Ervin Hladnik Milharčič.

Pogled izza meje

Pogovor z avtorjem

Četrtek, 7. 11. 2019, ob 17. uri, Glazerjeva dvorana Univerzitetne knjižnice Maribor

Pogled izza meje je izbor kolumn, ki jih je Bojan Brezigar objavljal v mariborskem dnevniku Večer v letih 1997–2016. Njihova rdeča nit je iskanje podobnosti in razlik med dogajanji v Evropi in v svetu ter razumevanjem teh dogodkov v Sloveniji. Kolumne zadevajo pomembna politična vprašanja, kot so uvajanje evra, slovensko-hrvaško mejno vprašanje ali navidezno banalne zadeve, ki jih birokrati povsem nepotrebno zapletajo.

(Samo)upravljanje intelekta

Pogovor z avtorjem

Četrtek, 24. 10. 2019, ob 19:00–20:00, Knjigarna Dom knjige, Koper (Pristaniška ulica 5)

Monografija dr. Jureta Ramšaka (Samo)upravljanje intelekta je najbrž prvo zgodovinopisno delo, ki na Slovenskem na osnovi virov bistri pogled na tako imenovana svinčena leta. To so leta po odjugi vlade Staneta Kavčiča. Leta, ki so še živo v spominu. Še več, takšne ali drugačne interpretacije takratnih dogodkov, povezanih s kritiko režima, dandanes nemalokrat služijo za dnevno politično rabo.

Pisateljica je rekonstruirala dogodke in dobro opisala čudno dvojno naravo portretiranca: silna potreba po zlih dejanjih je prelita s čudno, skoraj genetovsko milino, surovost prehaja v jok, ta pa v nenadzorovane napade smeha in skrušenost pred Bogom, ki vse vidi in je oster sodnik.
Matej Bogataj, Mladina, 27. 9. 2019

Ducat izbranih svetopisemskih poglavij od Adama do Jude in zgoščenih mitoloških portretov – zgled so Favn, ki ga Apolon živega odre, ker je mislil, da piha v frulo lepše od boga, Dedal, Oresteja v vseh krvavih podrobnostih – ter nekaj kar najbolj krvavih in krvoločnih pravljic, od nemških do romskih, pisatelj uporabi kot odskočišče za živahno in žmohtno predelavo. Precej te spuščene polnokrvnosti je ohranil in prinesel tudi prevod.
Matej Bogataj, Mladina, 31. 5. 2019

Tako kot gibanje plime in oseke je roman Bibavica zgrajen na opozicijah: med umetnostjo in politiko, partizanom in grofico, obalo in Ljubljano, komunizmom in fašizmom, Bogom in idejo. Tudi naracija močno spominja na ritem valovanja; povedi so včasih kratke in odsekane, drugič se ena sama razprostira čez več strani. Čeprav se pripoved večinoma osredotoča na Marijo, njeno zgodbo in na njen notranji svet, se v knjigi izmenjuje več glasov, denimo glas oskrbnika Marijine hiše, Elijev glas, glas sosedov in glas političnega funkcionarja.
Zarja Vršič, 3. program Radia Slovenija, Ars, 7. 2. 2019

Branje, ki se zdi, da bo kratkočasno in lahkotno, a je daleč od tega.
Priporočam. Če posebej vsem tistim, ki bi radi prebrali nekaj tipično angleškega.
Hermionin blog, 27. 5. 2019

Lenzov motiv razumem kot poskus popolne redukcije državljana na osebo in vpogled v lik prebežnika, ki je takole po vsem, kar je in še doživlja, pod bremenom lastne krivde, vse prej kot zmagovalec in obvladač situacije. Intrigantno branje. Škoda bi bila, če bi ostalo v predalu.
Konteksti, 18. 4. 2019

Knjiga, ki odpira nevidni svet mladih, obenem pa napeljuje na notranje preobrate s šokantnimi spoznanji o sedanjosti, recimo ugotovitve okulistov, da mladi ne znajo več gledati na daljavo.
Bernard Nežmah, Mladina, 26. 4. 2019

Zgodba se posveča tudi družbeno-političnim problematikam, ki so pravzaprav prikrito gonilo vsega dogajanja, s čimer se, v imenu svobode in optimizma, nastopajoči niso pripravljeni sprijazniti, pa naj gre za slab položaj izseljencev ali sam razpad Evrope ter njenih vrednot.
Kristjan Rakar (18 let), Koridor, 22. 4. 2019