E-novice

ženske

Razvrsti po: datumu objave abecedi

V Bordeauxu je odprt prostor »

Hanne Ørstavik »

Protagonistka romana je norveška umetnica, ki si za prizorišče svoje nove razstave izbere trg sredi Bordeauxa, kamor bo umestila mimohode in srečanja priložnostnih obiskovalcev. Postavitev njene razstave seveda ni naključna: tako odprt prostor, ki prerašča v večplastno metaforo, kot tudi medčloveška bližina jo vse bolj obsedata, odkar se je zapletla v zvezo z Johannesom, ki ji ostaja odtujen. Telesna in čustvena združitev, po kateri hrepeni, ji je namreč spodmaknjena, saj se sicer radoživi Johannes za njeno telo ne zmeni, to pa spodjeda njeno notranjo integriteto. Rada bi se združila, stopila z njim, namesto tega pa zgolj izgublja sebe – drugi razločno ostaja drugi, česar ne omilijo niti seksualne zveze z drugimi moškimi.

več »

Bledomodra ženska pisava »

Franz Werfel »

»Zamotana zgodba nekega zakona«, »tragikomična povest sodobne zgodovine«, »vpogled v svet, v katerem kmalu ne bo več mogoče normalno živeti« − to so izseki kritiških ocen romana (ali novele) Bledomodra ženska pisava (Eine blaßblaue Frauenschrift, 1941) Franza Werfla. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je novela v mnogočem napovedovala vrsto literarnih del, ki jih danes uvrščamo v tako imenovano literaturo holokavsta. V ospredju novele je ljubezenski trikotnik med Leonidasom Tachezyjem, avstrijskim uradnikom na visokem položaju, njegovo mlajšo ženo Amelie Paradini, navajeno visokega življenjskega standarda, in Judinjo Vero Wormser iz njegove daljne preteklosti, v katero se je zaljubil pri štirinajstih. Po poroki jo sreča v nemškem Heidelbergu, kjer študira filozofijo.

več »

Sonjica »

Ljudmila Ulicka »

Sonjica, samotarsko, nelepo dekle, odrašča odmaknjeno od resničnega življenja in se samorastniško vzgaja ob prebiranju klasikov. Po neprijetni izkušnji, ki jo pri štirinajstih letih doživi z nesramnim sošolcem, v katerega se zaljubi, ji pozneje poroka z zrelim moškim, znanim in priljubljenim slikarjem Robertom Viktorovičem pomeni nebeški dar. Rodi se jima hči Tanja, ki odrase – kakor njena mama – v nelepo dekle; spoprijatelji pa se z Jasjo, prelepo hčerjo poljskih emigrantov, ki se naseli pri njih in kmalu postane Robertova ljubica.

več »

Gospa Marta Oulie »

Sigrid Undset »

Kratki roman Gospa Marta Oulie (izšel 1907) je pisan v obliki dnevnika, v katerem se prvoosebna pripovedovalka izpoveduje, potem ko je v trenutku, ko njen zakon doseže neke vrste ›dno‹ – prevarala moža. In to ne s komerkoli, temveč z moževim najboljšim prijateljem in poslovnim partnerjem. V tej pripovedi tako rekoč vse neprestano ›propada‹, razpada, odmira, čeprav se njeni protagonisti krčevito trudijo, da bi ta trend obrnili. Brez uspeha: Marta in Henrik se po prešuštvu pretvarjata, kot da med njima ni nič, Marta si prizadeva za ponovno obuditev svoje ljubezni do moža Otta; ta za nameček usodno zboli in njegovo dolgotrajno vegetiranje v sanatoriju je lepa priložnost, da bi se odnosi razčistili.

več »

Ženski možgani »

Louann Brizendine »

Zakaj ženske dnevno uporabljajo več oblik sporazumevanja kot moški? Zakaj si ženska zapomni prepir, o katerem moški trdi, da ga nikoli ni bilo? Zakaj so najstnice tako obsedene s svojim videzom in pogovarjanjem po telefonu? In zakaj ženske veliko redkeje pomislijo na spolnost kot moški? Žensko vedenje se tako močno razlikuje od moškega zaradi hormonov. Na začetku so namreč vsi možgani ženski, šele osmi teden po spočetju pa se nekateri spremenijo v moške: presežni testosteron skrči središče za komunikacijo, zmanjša del skorje, odgovoren za sluh, in dvakratno poveča predel za obdelavo spolnosti.

več »