E-novice

ženske

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje »

Christiane V. Felscherinow s Sonjo Vukovic

Za usodo Christiane F. je izvedel ves svet. Milijoni bralcev so odraščali ob pretresljivih izpovedih te nemške najstnice, ki je bila pri trinajstih letih zasvojena z mamili in prostitutka. A kaj se je zgodilo zatem?
Petintrideset let pozneje se Christiane V. Felscherinow v spominu vrača v leta, ki so sledila izidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo, in k številnim postajam svojega življenja do danes: od srečnih let v Grčiji do životarjenja v zaporu, od boja z odvisnostjo do srečanj z njenimi idoli rock and rolla, od trenutka, ko je v njeno življenje stopil njen angel varuh, do trenutkov sreče s sinom Phillipom.

več »

Leto petelina »

Tereza Boučková »

Avtobiografski roman Leto petelina je odkritosrčna izpoved ženske, ki se ji življenje počasi drobi na koščke. Njena družina, do tedaj njena največja vrednota, razpada, hkrati pa sama doživlja tudi ustvarjalno krizo ter krizo srednjih let. V letih po posvojitvi dveh romskih fantkov se ji iz dneva v dan podirajo vse iluzije o dejanskem vplivu staršev na otroke. Po povsem drugačni izkušnji z lastnim sinom, ki ga je rodila pozneje, pa se spremeni tudi njen pogled na pomen vzgoje in možnosti, da bi ta vplivala na človekovo naravo, kakršno je podedoval. Njena posvojena sina se kljub vsemu njenemu trudu kot odraščajoča najstnika ne vključita v družbo in ne prevzemata odgovornosti za svoja dejanja, ampak ravnata samo v skladu s svojo trenutno voljo.

več »

Jane Austen »

Življenje

Carol Shields »

V literarizirani biografiji ene najslavnejših romanopisk 19. stoletja avtorica Carol Shields pred bralcem razgrinja življenje, delo in ne nazadnje tudi sanje Jane Austen: župnikove hčerke, strastne bralke in opazovalke življenja, snovalke sreče in stare device. Ta neverjetni preplet nasprotij in skorajda skrajnosti sestavlja predivo, iz katerega je Austenova tkala svoje življenje in svoje romane. Carol Shields nam z rahločutnim vpogledom v zgodovinske, družbene in psihološke okvirje Janinega časa odstira podobo pisateljice, ki ni bila nikoli sama, pa se vendarle zdi osamljena; avtorice, ki je prepričljivo in privlačno pisala o stvareh, kakršnih ji ni bilo dano doživeti; ženske, ki je bila ujeta v šablonizirano, od moških vodeno stvarnost, ki pa jo je vendarle znala preseči – in pri tem je bila ironija njeno najmočnejše orožje.

več »

Ti si rekel »

Connie Palmen »

V romanu Ti si rekel angleški pesnik Ted Hughes pripoveduje o svojem življenju z ameriško pesnico in pisateljico Sylvio Plath. Njun težavni zakon sklene Sylvijin samomor, ona postane mučenica in svetnica, njega okrivijo za morilca in pošast, ki je izdal svojo nevesto; za Judo Iškarijota: »Ti si rekel,« mu reče Jezus na pashalni večerji, potem ko razkrije, da ga bo eden izmed učencev izdal.
Hughes je o Sylvijinem samomoru spregovoril šele leta 1998, tik pred smrtjo, ko je objavil Pisma za rojstni dan. V tisti čas je umeščen tudi roman Ti si rekel.

več »

Vzporedni svetovi »

Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem

Lidija Tavčar »

Veliki umetniki, ki jih vsi poznamo, so večinoma moški, o ženskih ustvarjalkah pa je znanega bolj malo. Razlogov za to je več: ženskam so bile »umetnostne akademije« nedostopne, zaradi svojega družbenega položaja se niso mogle izobraževati in samostojno ustvarjati. Njihova dela so ostala skrita, nekatera so še do nedavnega pripisovali moškim ustvarjalcem. Vsa njihova umetnost je tako živela zastrta, večinoma je bila zaprta v družinsko okolje, umaknjena pred javnostjo, tako kot so bile one same.

več »

Moj mož »

Rumena Bužarovska »

Enajst zgodb v zbirki Moj mož pripoveduje prav toliko na videz različnih žensk. Zgodbe preraščajo v nekakšne osebne izpovedi, ki nudijo vpogled v enajst usod žena in njihovih mož, ljubimcev, otrok, prijateljic, družin, v njihova družbena okolja. Pred nami je galerija izjemno natančno profiliranih likov in mojstrsko izpeljanih osebnih dram, psiholoških in družbenih, z uperjenostjo proti patriarhatu, proti družbi, v kateri naj bi bila ženska izpolnjena šele, ko je poročena.

več »

Simfonija v belem »

Adriana Lisboa »

Simfonija v belem se začne z molkom. Pred bralskimi očmi se ta le počasi krha in postopoma se odstira brutalna resnica o nasilju, zakopanem v preteklost, prav v srži prepletenih zgodb in odnosov glavnih junakov. Fragmentarno razstiranje tega, kaj tiči pod površino, kdo je to storil in komu in kdo je to vedel, je napeto, čeprav na drugačen način kot detektivska zgodba, saj ni nikogar, ki bi prišel od zunaj in razmotal ali presekal vozel. Skoraj vse je že tu, za duševnimi stanji in medosebnimi odnosi, »samo« izreči je treba – in ravno to se izkaže za najtežjo nalogo, saj je ponotranjena zapoved molka sestavni del nasilja, ki traja še po rabljevi smrti.
Po eni strani je skrivnost Simfonije v belem skrajno intimna zgodba o neki družini, starševskem nasilju, spolni zlorabi, incestu, očetomoru, strtih otroštvih in zastrupljenih prihodnostih ter o boju za preživetje.

več »

Hitreje ko grem, manj me je »

Kjersti Annesdatter Skomsvold »

V romanu Hitreje ko grem, manj me je vse poteka v nasprotni smeri od pričakovanega – z izjemo tistega, čemur radi rečemo severnjaški humor, če seveda vemo, da beremo norveško pisateljico. Ostarela Mathea Martinsen je brez družabnih stikov, ne zgodi se ji nič takega, kar pripisujemo hektično naravnanemu življenju, njen edini stik s svetom sta televizijska oddaja s priljubljenim norveškim novinarjem Einarjem Lundejem in obisk trgovine, srčika njenega življenja pa mož ter soočanje s smrtjo. Tudi obupani poskus, ko zbere moči in se odpravi na srečanje v dom za ostarele, da bi našla bližino, se izjalovi.

več »

Marijin testament »

Colm Tóibín »

Marija, ki sinovega imena noče izreči, obuja spomine na svoje življenje, k temu pa jo spodbujata njegova učenca, ki jo v brezimnem daljnem zatočišču redno obiskujeta (in tudi skrbita zanjo), ker zbirata material za pisanje evangelijev. Njunih obiskov ni vesela, vendar se zaveda, da ne more drugače, skeptična pa je tudi do vsega, kar ji obiskovalca skušata položiti na jezik. Njena zgodba je zato neolepšana in zavezana resnici – čudeži, ki jim je bila priča, sploh niso čudeži –, ker je posredovanje resnice edino, kar jo v zadnjih dneh življenja še zanima. Po sinovi strašni smrti na križu, ki je ni dočakala, ker je, kot pove, zbežala, saj se je bala za svoje življenje, izreče ključno in najbolj sporno vprašanje: Ali je bilo vredno? Izreče ga seveda kot mati, ki se nostalgično spominja sinovih najzgodnejših dni in si želi samo, da bi se lahko vrnila v čas pred usodnimi dogodki, ki so jo za vselej zaznamovali.

več »

Soba 2 »

Julie Bonnie »

Roman Soba 2 poteka v dveh časovnih obdobjih. Sedanjost odstira mučno vsakdanjost Béatrice, otroške sestre na porodniškem oddelku, ki mora preživljati svoja otroka in je bila zato prisiljena opustiti boemsko življenje gole plesalke na umetniških turnejah. Skuša postati »normalna«, se prilagoditi večini, a ji to nikakor ne uspeva, saj po eni strani s svojim bistvom ostaja v preteklosti, pri tistem, kar je bilo res »njeno«, njena prava narava, po drugi strani pa jo raznovrstne in tudi tragične usode žensk na porodniškem oddelku pregloboko prizadevajo, da bi s svojo rahločutnostjo to lahko dolgo prenašala. Za vrati sobe 2 je samo ena zgodba, za drugimi vrati so druge in niso vse eno samo veselje ob rojstvu otroka.

več »