E-novice

Knjiga

Učiteljice

Andrej Predin»

naslovnica: Davor Grgičević

format: 120 × 200

strani: 192

vezava: trda

izid: 2010

ISBN: 978-961-241-473-3

redna cena: 22,70 €

modra cena: 2,00 €

vaš prihranek: 20,70 €

na zalogi

Deček, ki odrašča in se srečuje s stvarmi, kot so pohabljen partizan, ki učencem radoživo pripoveduje svoje vojne pustolovščine, možni načini umiranja, mamin ginekolog in prva ljubezen. Sveže pečeni učitelj biologije, ki spoznava šolo z nasprotne strani, nova perspektiva pa prinese ne povsem pričakovana in celo presenetljiva odkritja o življenju učiteljic (ter učitelja telovadbe, če hočemo biti dosledni): ko stopiš na drugi breg, prej ali slej naletiš na bizarna presenečenja. Slaven pisatelj, ki je izpolnitev življenjskih fantazij.
Na otroku (beri: učencu), učitelju in slavnem pisatelju roman gradi tri podobe iste osebe in obenem tudi tri ravni resničnosti. In čeprav so te tri resničnosti – preteklost, skorajšnja sedanjost in iluzija – med seboj ločene, jih ne povezuje le njihov »nosilec«, torej glavni junak oziroma avtor, temveč tudi ženski lik v (spet) različnih podobah. V pretanjenem prenesenem pomenu pa preprosto eros tanatos. Ostre meje resničnosti se postopoma zabrisujejo: iluzija neopazno izgubi status navideznega in postane resničnost, ki v sebi vključuje vse tri nivoje, dokler se konec ne poveže z začetkom.
Čeprav nakazani mehanizmi romana zvenijo zapleteno, ni nobene skrbi, da bi na ta račun trpel bralski užitek. Učiteljice se – v prepoznavnem Predinovem slogu, ki je zaznamoval njegov odmevni prvenec Na zeleno vejo – v prvi vrsti berejo kot zbir preprostih, včasih prav zabavno humornih zgodbic, ki sestavljajo otroško in učiteljsko življenje, in seveda, kot pritiče slavnemu pisatelju, tudi stereotipnih fantazem. Tisti bralec pa, ki ga bo knjiga tako navdušila, da jo bo prebral še dvakrat, bo v nekem trenutku presenečen ugotovil, da je nevede zašel v semantični labirint, ki se skriva pod preprostim površjem. Bo našel tudi pot ven?

Zapisali so ...

na vrh strani

Jezik Učiteljic je sproščen, izstopa pa preprosta Predinova skladnja, ki na določenih delih romana vzbuja občutek, da beremo šolski spis, a prav ta odsekanost, zgoščenost in enostavnost dajejo knjigi posebno avtentičnost glede na upovedano temo. Ali po šolsko: Predin, sedi, pet!

Nina Prešern, Večer, 16. 5. 201

_______

Predin je občutljiv opazovalec, vidi, kako pod povrhnjico dobrih namenov drug z drugim manipuliramo in si drugega poskušamo priličiti, serija teh drobnih izdaj pa se kaže kot prilagajanje družbi, kot odraščanje. Njegovi junaki ostajajo ves čas zunaj, do pojavov imajo distanco in zdravo skepso, vidijo mehanizme in jih na zgoščen, aforističen in zaostren način posredujejo. Zdi se, da se tokrat še bolj izkaže Predinova spretnost prepletanja; teme vstopajo kot v fugi, spomini na otroštvo in ponovitve v vlogi učitelja še izostrijo nesmisle vzgojnega procesa, mestoma ugledamo mehanizem, stroj, ki omogoča družbeno učinkovitost. In ob tem podpira togost in nespremenljivost družbenih razmerij. Predinove Učiteljice o tem spregovarjajo na nov, svež in duhovit način in kažejo, da gre za pisavo, ki je inovativna in avtorska, prepoznavna.

Matej Bogataj, Radio, Tretji program ARS, 14. 2. 2011

Preberite odlomek

na vrh strani

Kot učitelj biologije sem na svoj prvi delovni dan spoznal, da osnovna šola deluje na iluziji učiteljevega nadzorovanja. Če učenci ne bi imeli opranih možganov, če ne bi verjeli lažem, da nas morajo ubogati, in bi jim kdo povedal, da jih v resnici sploh ne moremo kaznovati ter da v imenu ohranjanja iluzije nadzorovanja nad njimi izvajamo prikriti psihološki teror, bi lahko počeli, kar bi želeli. Gre za preprosto dejstvo, ki se zapleteno bere.

Ravnateljica me je po dobrodošlici peljala v zbornico, da me predstavi delovnemu kolektivu.

Učiteljica Slavica je bila prva sodelavka, ki sem jo spoznal.
»A vi ste naš novi učitelj za biologijo?« mi je prijazno ponudila roko simpatična ženskica polnih ličk in utrujene frizure.
»Kak je mlad,« se je z razprtimi očmi obrnila na ravnateljico.

»Boste ga kar vi prevzela, gospa Slavica. Pokažite mu, kje so ključi od učilnic,« je ukazovalno prosila ravnateljica, pogledala na uro, rekla »uf« in pobegnila nazaj v svojo pisarno.

»Kaj vas je pripeljalo na našo šolo?« me je prijazno vprašala gospa Slavica, ker je bila radovedna. »Tako mladega učitelja še nismo imele.«

V zadregi sem si pričel gristi spodnjo ustnico.
»Daj, pustite ga, saj vidite, da mu je nerodno,« se je oglasila simpatična črnolaska, ki se je sklanjala čez črno plahto papirja, na katero je lepila rumene zvezde. Izdelovala je plakat vesolja.

»To je naša Mojca,« je živahno pohitela gospa Slavica, ki je na šoli poučevala zgodovino.
»Vedno ima polne roke dela, nikoli nima časa za nič drugega!« je nagajivo pripomnila in simpatično skomignila z rameni.
»Bla, bla, bla ...« jo je prekinila učiteljica Mojca, ne da bi odmaknila pogled s svojega dela. Na roko se ji je prilepila zvezda in ji ponagajala.

»Presneta špinača,« je zastokala gospa Slavica. Jezila se je, ker je izgubila tok misli.

Spominjala me je na prijazno, nekoliko prismuknjeno varuško iz Londona.
»Joj!« je vrisknila, ker je vmes pozabila name in se je ustrašila, ko me je ponovno zagledala.
Spoznala je svojo napako, se po moško zasmejala in me lopnila po plečih, kot se pozdravljajo mornarji.

© Modrijan založba, d. o. o., 2010

Poglejte tudi

na vrh strani

Na zeleno vejo »

Andrej Predin »

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.

več »

Na zeleno vejo »

Andrej Predin »

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.

več »