E-novice

Knjiga

Na zeleno vejo

Andrej Predin»

naslovnica: Davor Grgičević

format: 120 × 200

strani: 176

vezava: mehka

izid: 2011

ISBN: 978-961-241-567-9

redna cena: 11,90 €

modra cena: 2,00 €

vaš prihranek: 9,90 €

na zalogi

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.
Govorimo o času prvih let po osamosvojitvi Slovenije, o uličnih zgodbah, mukah in radostih odraščanja, prvih ljubeznih in prvih pretepih, prvih zmagah in prvih porazih. Pa tudi pripoved o Mariboru, kakršen je morebiti še danes.

_______

Prvenec Andreja Predina, ki se je leta 2008 uvrstil med pet finalistov za literarno nagrado Večernica, je eno od literarnih besedil, izbranih za Cankarjevo tekmovanje 2011/12 (8. in 9. razred osnovne šole) z naslovom »Pisave prestolnice kulture«.

Zapisali so ...

na vrh strani

V romanu Na zeleno vejo na videz lahkotne zgodbice, ki se proti koncu z vedno krajšimi odlomki prepletajo do samega vrhunca, obdelajo širok spekter mladostniških težav in radosti. Od prvih spolnih stikov prek zagat pri oblikovanju spolne identitete, do mehkih drog, pornografije, nasilja vrstnikov in staršev ter zlorab. Vendar brez moraliziranja ali čudežnih rešitev, temveč z obilico nastavkov za nadaljnje pogovore.
Osredotočiti se na vulgarizme v romanu pomeni zatiskanje oči pred realnostjo. Ko namreč roman preberemo v celoti, ne le po posameznih izbranih delih, ki so se jih v gonji proti avtorju odločili izpostaviti nekateri mediji, nam v spominu ostane vse prej kot spolni dosežki junakov.
Roman Na zeleno vejo zavzame perspektivo mladih, a govori o celotni družbi, v kateri so mladi potisnjeni na rob, v kateri se jim postavlja nemogoče visoka pričakovanja, a se jim hkrati ne ponudi dovolj prostora, da bi lahko normalno funkcionirali, kaj šele cveteli. Predinov roman je krik na pomoč mlade generacije, ki so jo tudi s poskusom cenzure romana skušali utišati.

Deja Crnović, Planet Siol.net, Knjižni molj, 12. 10. 2011

_______

Predinova proza je skrpana iz fragmentov, v nekaj stavkov zgoščenih in razprtih izsekov iz življenja odraščajnika, v katerih so popisani kar najmanjši dogodki, nalašč brez komentarja ali izostritve, kar deluje kot načelna drža; težko govorimo o romanu že zaradi pripovedne strategije, drobci so pomešani, kot bi šlo za več pripovednih linij, kar razbija linearnost in ustvarja zadrževanje, suspenz, pa tudi zaradi škrtosti epizod, včasih so celo stavki ločeni en od drugega, nezlepljeni, skoraj zaključeni in statični, nepovezani in sami zase, in zdi se, da se ta pisava zaveda kratkosti svojega pripovednega zamaha, plitkost diha in načelne zadržanosti do naracije, zato stavi na lapidarnost in premolk. Ta proza je zasidrana v sodobnem mestnem življenju, videnem skozi pogled odraščajnika z njegovimi (in generacijsko navadnimi) problemi, vezanimi na prebujeno seksualnost, pa z vragolijami in poskusi, kako na vse mogoče in nemogoče načine težave odpraviti in stopiti v obtok, torej odraslost. Zraven spadajo tudi sentimentalne štorije in opazke o soljudeh, ki pa dobivajo razsežnosti drobnih karakternih miniatur, pri čemer pogosto izrabljajo obča pogovorna mesta, ljudi pač vidijo skozi očitajoče in opravljive poglede okolice, čemur proza odvzame samoumevnost in deluje potujitveno. Komedijski značaji se nikoli ne razmahnejo v pretiravanje, bolj gre za poseben način opisovanja situacij, ki doseže svoj komični učinek z zamolčevanjem ali pa s hitrimi preskoki in intervencijami, ki delujejo duhovito prav zaradi sprijaznjenosti in skoraj samoumevnosti. Mesto dogajanja in čas sta prepoznavna: to je štajerska prestolnica in skupina mladostnikov okoli alternativnih lokalov in shajališč, čez poletje kopališča na Dravi. Tudi jezik v dialogih je zaostrena in precej radikalna štajerščina, dobro zadeta skozi fraze, ki se ponavljajo in predstavljajo pravzaprav mašila, gesla, čas pa slej ko prej tranzicijski, ko se mora vsak znajti, kakor se ve in zna in je potem kar nekaj epizod posvečenih širši družini, njihovi poslovnosti in malo tudi osmešenim poskusom, da bi prišli do denarja, da bi ga končno imeli toliko, kolikor ga potrebujejo, da bi prišli na zeleno vejo, kot se reče, odtod tudi naslov teh zapiskov. To ni proza, ki bi se naslajala nad lastno veščino, narobe, nalašč ostaja pri lapidarnosti, pri nezaključenosti tistega povedanega, celoten kontekst mora pravzaprav izluščiti bralec. Pa ne zato, ker bi bil njen osnovni namen prikrivanje ali hermetizem, vendar je tisto, o čemer piše, kot gledano skozi kalejdoskop, razpršeno, tudi nekronološko nanizano, kar samo kaže izraženo željo po nekakšni spontanosti zapisov in njihovi neurejenosti, kakršen je tudi svet odraščajnika in njegove slej ko prej neuravnotežene okolice. Pisavo najbolj zaznamuje frajerska pripovedna drža, malo distancirana in po sili razmer, zaradi vrstnikov, navzven rahlo cinična, čeprav ne skriva ali pa ne uspeva skriti svoje nemoči in neobvladovanja celovitosti sveta; to jo morda motivno postavlja v bližino proze za mladostnike. Nekako tipična je nehierarhičnost dogodkov, drobne lumparije ali pa tektonski premiki v družinskih gospodarskih panogah, odhod očeta in prihod nadomestnega, materino fušanje z raznimi terapijami, vse je na isti ravni, ki bolj kot vsesplošno brezbrižnost kaže zanimanje, celo zavzetost, smisel za neopazno in prezrto. Predin svojih kruhoborcev ne obsoja, karikature so bolj na način izostrenosti kot pretiravanja, gleda jih s prav posebne pozicije, ki ji ne manjka izmodrenega uvida, kljub letom rezonerja. Gre za formalno izrazit in inovativen, po učinku pa izrazito humoren in nepretenciozen prozni prvenec.

Matej Bogataj: »Hitri rezi«, Delo, »Književni listi«, 2. 4. 2008

Multimedija

na vrh strani

Poglejte tudi

na vrh strani

Na zeleno vejo »

Andrej Predin »

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.

več »

Učiteljice »

Andrej Predin »

Deček, ki odrašča in se srečuje s stvarmi, kot so pohabljen partizan, ki učencem radoživo pripoveduje svoje vojne pustolovščine, možni načini umiranja, mamin ginekolog in prva ljubezen. Sveže pečeni učitelj biologije, ki spoznava šolo z nasprotne strani, nova perspektiva pa prinese ne povsem pričakovana in celo presenetljiva odkritja o življenju učiteljic (ter učitelja telovadbe, če hočemo biti dosledni): ko stopiš na drugi breg, prej ali slej naletiš na bizarna presenečenja. Slaven pisatelj, ki je izpolnitev življenjskih fantazij.

več »