E-novice

Knjiga

Pravipis

Zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih

Aleksandra Kocmut»

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 160 × 235

strani: 128

vezava: mehka

izid: 2012; 2. izdaja 2013

ISBN: 978-961-241-696-6

redna cena: 19,90 €

modra cena: 18,91 €

vaš prihranek: 0,99 €

na zalogi

Pravipis se noče riniti med strokovna jezikoslovna gradiva, ki so nam na voljo v knjigah in nekatera tudi na spletu, učiti kakšne »nove vere« ali se delati pametnejšega, kot je. Tu je za vse tiste, ki se v praksi tako ali drugače zelo pogosto srečujejo s pravopisnimi, skladenjskimi, jezikovnimi vprašanji, pa ne utegnejo za vsakim odgovorom posebej brskati po gradivu; za tiste, ki bi radi postali lektorji (kot dopolnilno gradivo) ali pa so ravno zapluli v te vode in jih zanima, na kaj je dobro biti še posebej pozoren; za prevajalce, pisce diplomskih, magistrskih ipd. nalog, novinarje, učitelje, srednješolce, skratka za vse, ki vsaj del svojega časa posvečajo jeziku. Ponuja tudi nekaj jezikovnih raz-/pomislekov ter nekaj navodil za delo z elektronskim slovarjem in pravopisom. Napisan je v preprostem jeziku, s poenostavljenimi razlagami, in podprt s čim preprostejšimi primeri, ki jih ponekod spremlja tudi »pomoč«: način, kako si pomagati pri določenih dilemah oziroma kako jih razložiti.

Zapisali so ...

na vrh strani

Kdo ve, koliko izmed misijonarjev slovenščine, ki razsvetljujejo po spletnih forumih in pisarijo pisma bralcev, bi preskočilo prvo oviro v pravopisnem priročniku Aleksandre Kocmut z naslovom Pravipis: kratek sestavek iz treh odstavkov, v katerem so nakopičene vse napake, ki naj jih bralec odkrije (ali pa ne) in si tako odgovori na vprašanje, ali se lahko celo pri slovenščini, jeziku, ki ga obvlada do potankosti, nauči česa novega. Kdo ve, kdaj se sme poved končati z vprašanjem? Samo takrat, kadar je glavni stavek vprašanje, ali še v kakšnem drugem primeru? Najbrž jih ni malo, ki o tem dvomijo. Nekaj je gotovo tudi takih, ki v to dvomijo, a ti so že izpadli in jim ne preostane drugega, kot da vzamejo v roke Pravipis. Še zlasti, če se jim zdi, da znajo postavljati vejice tudi pri sestavljenih veznikih.
Napake so nabrane med avtoričinim dolgoletnim prebiranjem besedil izpod rok bolj ali manj pismenih rojakov in so zatorej nekakšen izbor »best of«. Ne, slovenščina in Slovenci z njo ne bomo izumrli, če se v javnih medijih kdaj pa kdaj uporabi citatno besedo iz angleščine ali kakšnega drugega tujega jezika, mnogo bolj ji po življenju strežemo oziroma jo kazimo z nepravilno rabo povratnega svojilnega zaimka, neustreznimi glagolsko-predložnimi zvezami, nepoznavanjem razlik med določnimi in nedoločnimi oblikami pridevnikov ali med nedoločnikom in namenilnikom … Avtorica se loteva tudi »gruče lažnih prijateljev iz tujine« (omeniti velja duhovite naslove poglavij), izganja preobilje besed in uvaja v skrivnosti iskanja po Pravopisu in po elektronskih jezikovnih priročnikih. Vse za to, da bo vestni uporabnik Pravipisa nekoč lahko izrekel zmagoslavni stavek: »Gospa lektorica, zmotili ste se!«

Agata Tomažič, Pogledi, 12. 9. 2012

Poglejte tudi

na vrh strani

Jedci rži »

Aleksandra Kocmut »

V samotnem zaselku Brinje ni vse tako preprosto, kot je videti na prvi pogled. Zdi pa se, da prebivalci tega pozabljenega kraja znajo živeti z njegovimi pomanjkljivostmi in si zatiskati oči pred raznovrstnimi čudaštvi in norostmi, dokler se ne zgodi nekaj, ob čemer so se prisiljeni soočiti s svojimi najhujšimi strahovi.
So skrivnosti, ki pridejo na dan. In so take, ki za vselej ostanejo skrite. Recimo v rži.

več »

Pohujšanje odpade »

Aleksandra Kocmut »

Aforizmi, zbrani v tej knjižici, so niz približno stoosemdesetih stavkov, razvrščenih pod dvaindvajset podnaslovov. Gre za domišljene, duhovite in večpovedne bodice, kakor se za aforizme tudi spodobi. Že sam naslov Pohujšanje odpade se poigrava z vsaj dvopomenskostjo hujšanja in pohujšanja. In takoj napelje bralca na to, da pomisli: kaj torej odpade?
In kaj ugotovi? Odpade poenostavljeno branje, kajti vsak posamezen aforizem ponuja bralcu možnost, da iz njega sestavi zgodbo, ki ob vsakem ponovnem branju aforizma dobi nove razsežnosti.
S spretno uporabo homonimov in metafor nas avtorica zvito napeljuje na pot širine ozkosti in popolnosti nepopolnosti, ki nas zadeneta, da dol padeš.

več »

Čisto sam na svetu »

Aleksandra Kocmut »

Prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni prikazuje njene srhljive svetove večinoma skozi oči bolnika. Bralec skupaj z gospodom x – že ime glavnega lika kaže, da zaradi te bolezni človek sčasoma izgubi celo zavedanje, kdo sploh je – tava po neznanih prostorih in pokrajinah, med tujimi ljudmi in nedojemljivimi strahovi.

več »

Andraž spozna knjižnega molja »

Aleksandra Kocmut »

Andraž je drugošolec in ga knjige ne zanimajo. S sestrico Nino si delita otroško sobo in Nino zelo jezi, ker mora zvečer, ko leže v posteljo, takoj ugasniti luč. Andraž namreč noče brati. Nekoč ga prime za roko in odpelje v knjižnico, kjer mu predstavi knjižnega molja. Ta žre knjige in Andraž se prestraši, da bo pojedel vse zanimive knjige, ki jih vidi po policah.

več »

Prehajalec »

Aleksandra Kocmut »

Prehajalec prehaja med fiziko in metafiziko in se sprašuje, katera stvarnost je sploh resnična: ali ta, ki jo vidimo, ali tista, ki jo občutimo. Prehajanja med stvarnostmi so nanizana v osmih zgodbah, napisanih v tekočem, na videz preprostem, izredno berljivem jeziku, kar bo nedvomno pritegnilo tudi tiste bralce, ki običajno ne posegajo po tovrstni (psihedelični) literaturi. Skozi takšno lahkotno pisateljsko govorico pa se nam razkriva vsebina, ki presega okvir razvedrilnega, kratkočasnega branja ob čaju in piškotih v dolgih zimskih večerih.

več »