E-novice

Knjiga

Mesto brez spomina

Javni spomeniki v Ljubljani

Božidar Jezernik»

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 210 × 265

strani: 440

vezava: trda

izid: 29. 1. 2015

ISBN: 978-961-241-872-4

redna cena: 39,90 €

modra cena: 19,00 €

vaš prihranek: 20,90 €

na zalogi

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo. Skozi kronološki pregled idej, snovanja, projektiranja in postavljanja spomenikov tem in onim posameznikom, ki so v določenem obdobju iz različnih razlogov bili dovolj pomembni (čeprav tudi samo kot sredstvo za dosego političnih ali nacionalnih ciljev), razbiramo, na kakšen način se pravzaprav piše zgodovina oziroma »ustvarja« (ali celo potvarja) preteklost. S tega vidika dr. Božidar Jezernik razmišlja – in k temu spodbudi tudi bralca – o vprašanjih, kot so: Zakaj prvi slovenski pesnik ni bil Slovenec? Čigavo mesto je (bila) Ljubljana: slovensko ali nemško? Kaj je imelo večji vpliv na oblikovanje slovenske kulture: 631 let habsburške vladavine ali 4 leta francoske okupacije? Zakaj se je Augustinčićev Josip Broz - Tito moral umakniti izpred Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Kalinov Boris Kidrič pa še vedno stoji na Prešernovi cesti?
Knjiga se loteva področij, ki se skozi današnje oči že kažejo kot razumljiva, čeprav morda ne vedno najbolj etična, pa tudi tistih, na katera še danes nimamo odgovorov, recimo, ali je bil Valvasor Slovan in koga pravzaprav slavi Prešernov spomenik. Pojasnjuje več kot le kulturo oziroma čaščenje, v imenu katerih se spomeniki postavljajo: razloži vzroke in vzgibe, ki so botrovali slavljenju določenih oseb in odrinjanju nekaterih drugih, pa tudi tiste, zaradi katerih je bilo treba kdaj koga »obuditi od mrtvih« in na novo prevrednotiti njegov prispevek k oblikovanju slovenske narodne zavesti.
V knjigi je objavljenih 245 razglednic in fotografij.

Izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.

Prelistajte knjigo

na vrh strani

© Modrijan založba, d. o. o., 2014

Poglejte tudi

na vrh strani

Goli otok – Titov gulag »

Božidar Jezernik »

Angleški dopisnik Bernard Newman je svojo knjigo Titova Jugoslavija (1952) začel s šalo o nekom, ki naj bi se mu v tistih časih smejali vsi Jugoslovani. Kmalu po koncu vojne je namreč zavpil: »Dol s Stalinom!« in bil zaprt leta dolgo. Ko je prestal kazen, je bil odločen, da ne bo ponovil iste napake. Pa je zavpil: »Naj živi Stalin!« in bil takoj zaprt za naslednja štiri leta.
Mi, ki smo bili rojeni v letih po drugi svetovni vojni, smo se naučili še nadaljevanja šale. Nesrečnik si je ob zaporniški košti ves čas želel, da bi se vsaj enkrat lahko posladkal. In ko je prišel drugič iz zapora, ga je ena njegovih prvih poti vodila v slaščičarno, kjer si je naročil baklavo. A ko ga je natakar vprašal, ali želi grško ali turško, se je prestrašen premislil in ni naročil nič. Za vsak primer, da ne bi bilo spet kaj narobe.

več »

Kava »

Čarobni napoj

Božidar Jezernik »

V knjigi je v devetnajstih poglavjih opisan zmagoviti pohod kave na vse celine sveta, od Jemna, Etiopije, Osmanskega cesarstva, Balkana, zahodne Evrope, Brazilije do sodobne proizvodnje in porabe, kjer sta pomembna igralca Vietnam in ameriški Starbucks.
Avtor je v desetletjih ukvarjanja s to tematiko zbral okoli 500 razglednic; izbor iz njegove in zbirk drugih zbiralcev je zdaj prvič objavljen. Več kot 250 fotografij, risb in reklamnih sporočil ilustrira proizvodnjo, razširjenost, nasprotovanje in odobravanje napitka, »črnega kot hudič in vročega kot pekel«. Razlike v pogledih na učinke tega čarobnega napoja so sprožile v muslimanskih deželah, kasneje pa tudi v Evropi, vroče polemike o njegovi koristnosti oziroma škodljivosti. Knjiga prinaša tudi zgodbe o številnih zanimivih osebnostih, ki so bili njeni odvisniki.

več »