E-novice

slovenska zgodovina

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Slovenska zgodovina »

Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja

Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec

Slovensko ozemlje je evropsko prometno vozlišče. Prav prek njega je po mnenju geografov – na vsej črti od južne Francije do Carigrada – pot iz sredozemskega bazena čez mogočen gorski obod Alp, Dinarskega in Balkanskega gorovja, ki ga obdaja na njegovi severni strani, najprikladnejša in najkrajša. Na slovenskem ozemlju se namreč Panonska nižina najbolj približa Sredozemlju, najvišji kraški prehodi med Ljubljano in Trstom na razdalji približno 30 kilometrov – to so Postojnska oziroma Jadranska, pa tudi Iliro-italska vrata – pa ne presegajo 600 metrov nadmorske višine. Zato je tod tradicionalno tekel promet iz zahodnega Balkana, Panonske nižine, Vzhodnih Alp in Češke proti Sredozemlju in v Italijo, na geoprometni in geopolitični pomen tega prostora pa opozarjata tudi jantarjeva pot, ki je povezovala obale Baltika s severnim Jadranom, in mit o Argonavtih – ti naj bi s Črnega morja zapluli po Donavi, Savi in Ljubljanici, pri Vrhniki naj bi ladjo razstavili, jo prek Krasa prenesli v Jadransko morje in se nato vrnili v Grčijo.

več »

Ti si mene naučila brati »

Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline

Irena Jereb Filipič, Ivan Križnar, Franc Podnar in Milena Sitar

Leta 1944, ko je nemška okupacijska vojaška moč že popuščala, so pa bile tem bolj aktivne enote domobrancev, vlasovcev in četnikov, je na območju južne Gorenjske, od Žirov prek gornjega dela Poljanske doline do selških vasi med Blegošem in Poreznom, nastajal sistem tajne slovenske šole. Ker so bili poklicni učitelji v začetni potujčevalni ihti nemškega okupatorja izseljeni, šolska poslopja pa zasedena ali požgana, večina šoloobveznih otrok že tretje leto zapored ni hodila v šolo. Mnogi devetletni otroci niso znali niti brati, saj niso nikoli prestopili šolskega praga. Tako so začele večinoma mladinke ob organizacijski in strokovni podpori takratnih oblastnih organov na polosvobojenih ozemljih zbirati otroke in jih poučevati.

več »

Vojna po vojni »

Štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja

Mateja Ratej »

»Veliko ljudi ne smatra za zločin, kar zakon v raznih državah prepoveduje.« Tako je v svojih neobjavljenih spominih zapisal dr. Ivan Jurečko, sodni izvedenec mariborskega Okrožnega sodišča v dvajsetih letih 20. stoletja.
Prva svetovna vojna je močno zamajala usidrane patriarhalne vzorce v kmečkih družinah, hkrati pa izrazito vplivala na psihično stanje mnogih vojakov. Po vrnitvi iz vojne s svojimi družinami niso več mogli vzpostaviti medsebojnih odnosov, kakršni so vladali pred vojno. Neizbežne vsakodnevne konflikte so pogosto reševali s strahovitim nasiljem, ki je tudi v prvih letih miru izpodrinjalo besedno sporazumevanje.

več »

Vojna vse spremeni »

Stasha Furlan Seaton

Najbolj krizni trenutek v zgodovini Slovencev – čas druge svetovne vojne – je spletel mnogo tragičnih in presunljivih zgodb. Ena teh zgodb se nam v vsej svoji razsežnosti kaže šele zdaj, več kot sedemdeset let po vojni. Napisala jo je ameriška Slovenka, ki je zaradi težkih spominov in življenja v Ameriki opustila celo materni jezik in knjigo objavila v angleščini. To je Stasha Furlan Seaton, drugi otrok dr. Borisa Furlana, slovenskega profesorja prava, obtoženca na Nagodetovem procesu poleti 1947.

več »

Za resnico do zadnjega diha »

Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana

Jasna Kontler - Salamon »

Februarja 2014, malo pred petindevetdesetim rojstnim dnevom, se je izteklo dolgo in zanimivo življenje enega velikih Slovencev prejšnjega stoletja, klaretinskega patra Ivana Tomažiča. Čeprav knjiga odstira njegovo razgibano življenjsko zgodbo, ta ni v osredju. Njena osrednja tema je namreč dunajski visokošolski oz. študentski dom Korotan, ki si ga je p. Tomažič zamislil kot trajno podporo koroškim in drugim slovenskim študentom na Dunaju in ga je ob podpori mnogih tudi zgradil. Dal ga je v last celovški Mohorjevi družbi, ki naj bi, kot je bilo zapisano v pogodbi med njim in Mohorjevo, zagotovila izpolnitev poslanstva, ki ga je določil ustanovitelj p. Ivan Tomažič.
Dvajset let (od 1966 do 1986) je bil Korotan pod Tomažičevim vodstvom slovenska ustanova, ki je pod svojo streho sprejemala tako študente kot slovenske intelektualce različnih nazorov. Nato ga je pater predal v upravljanje Mohorjanom, ki so ga v pretežni meri spremenili v hotel. V pozni jeseni življenja je Tomažič v želji, da zaščiti prvotni namen doma, bojeval skoraj epski medijski boj s celovško Mohorjevo družbo in bil zato, takrat že skoraj oglušel, pahnjen v sodni proces na avstrijskem sodišču.

več »

Zadnjih sto let (1917–2017) »

Kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita

Dimitrij Rupel

Zadnjih sto let slovenske zgodovine zamejujeta dva mejnika: Majniška deklaracija z zahtevo po združitvi Južnih Slovanov znotraj avstro-ogrske monarhije (1917) in končno določanje mej Slovenije z razsodbo arbitražnega sodišča (2017). Eden najbolj ključnih dogodkov tega obdobja pa je bila osamosvojitev, ki je temeljila na pravici naroda do samoodločbe.
Dr. Dimitrij Rupel, politik, profesor in pisatelj, je aktivno sodeloval tako pri osamosvajanju Slovenije kot pri njenem vključevanju v evropske in evroatlantske povezave. Pregled slovenske zgodovine dopolnjuje z osebnimi pričevanji, ki dodatno osvetljujejo zgodovinsko dogajanje.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.