satira

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Trpljenje kneza Sternenhocha »

Groteskni romanet

Ladislav Klíma »

Sternenhocha, pomembnega moža in znanca ožjega kroga vodilnih v državi, spremljamo skozi njegove dnevniške zapiske. Knez se zaljubi v Helgo in ji milostno, saj izhaja iz nižjega stanu, ponudi zakon. Toda o hvaležnosti, ki jo pri tem pričakuje, ni ne duha ne sluha, namesto tega se znajde v vrtincu, ki silovito preobrne njuna razmerja moči. Helga po rojstvu njunega sina dokončno podivja in se spremeni v Demono – ubije lastnega otroka in očeta, hrepeni po neukročenih in dominantnih ljubimcih, tujih krajih, bližnjih srečanjih z divjimi živalmi; postane ženska, ki si je Sternenhoch ne more podrediti. Zato jo zapre v klet in tam pusti umreti. Le da ni povsem jasno, ali je Helga tudi dejansko umrla …

več »

Spet je tukaj »

Timur Vermes »

DO 16. SEPTEMBRA –50 %!

Sredi leta 2011 se na zanemarjenem dvorišču za zidovi berlinskih ulic na vsem lepem prebudi … Hitler. Adolf Hitler. Iz nerazložljive zmečkanine časa ga v današnji svet izpljune Previdnost, saj njegovega nekdanjega ›poslanstva‹, kot je splošno znano, ni do konca izpolnil. Šokirani Hitler si kmalu opomore in bodro krene v popravljanje modernega sveta, ki je skozi njegove oči – 66 let kasneje – dokaj klavrna podoba raja/Rajha, kot si ga je skupaj s svojimi pajdaši zamislil v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja.
A ker se po znani marksistični mantri zgodovina ponavlja, prvič kot tragedija (to so naši dedje in babice že dali skozi), drugič pa kot farsa, tej usodi ne more uiti niti ta reinkarnirani Hitler. S svojimi zloveščimi populističnimi akcijami bliskovito postane zvezda razvedrilnega TV-šovbiznisa in se za svojo interpretacijo realnosti ostro udari tudi z neizprosnim nemškim, ›demokratičnim‹ tiskom. S svojim neustavljivim šarmom pa podira vse prepreke in pridobiva spet nove privržence za svojo svetlo nacionalsocialistično idejo.

več »

Osli »

Tit Makcij Plavt »

Osli se začnejo z zapletom, značilnim za rimsko paliato, »komedijo v grškem plašču«: kako naj zaljubljeni mladenič prepriča strogega in stiskaškega očeta, da je dekle iz bordela najboljša izbira. Rešitev je bila občinstvu znana vnaprej: fant bo sklenil zavezništvo z zvijačnim sužnjem, ta bo preslepil očeta, in resnična ljubezen bo slavila triumf nad filistrstvom.
V Oslih se svet »nove komedije« že v prvem prizoru postavi na glavo: tu gospodar prebrisanega sužnja kar sam angažira za pomočnika sinu. Vlogo Očeta bo tokrat igrala bogata žena, oče, sin in dvojica sužnjev pa bodo sodelovali v zaroti.

več »

Raclette »

Borut Golob »

Po knjigi SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ Borut Golob ponovno zadaja udarec, vreden slovesa, ki si ga je pridobil s prvencem: v slogu je moč, bi lahko rekli, še posebej, če te pripravi do krohota. Pri čemer gre vseskozi za smrtno resne reči.
Glavni junak, notorični brezposelnež, mrtvohladno secira – še preden obglavi! – prav vse, kar se znajde na njegovi poti: svojo drago, ki je, nezanemarljivo, humanitarna delavka; njenega sodelavca in njene starše; najboljšega družinskega prijatelja, ki je tudi intimni prijatelj, a le z drugo polovico družine (glavni junak je notorični brezposelnež, a nikakor notorični peder); diplomatsko plodne Habsburžane; bivšega sošolca, nekdanjega arestanta in zdaj uspešnega biokmeta; zavod za nezaposlovanje, new age, dnevno politiko, celo knjigo, ki ima, sumljivo, nekaj s smrekami in lesom nasploh, pa še kaj.

več »

Pohujšanje odpade »

Aleksandra Kocmut »

Aforizmi, zbrani v tej knjižici, so niz približno stoosemdesetih stavkov, razvrščenih pod dvaindvajset podnaslovov. Gre za domišljene, duhovite in večpovedne bodice, kakor se za aforizme tudi spodobi. Že sam naslov Pohujšanje odpade se poigrava z vsaj dvopomenskostjo hujšanja in pohujšanja. In takoj napelje bralca na to, da pomisli: kaj torej odpade?
In kaj ugotovi? Odpade poenostavljeno branje, kajti vsak posamezen aforizem ponuja bralcu možnost, da iz njega sestavi zgodbo, ki ob vsakem ponovnem branju aforizma dobi nove razsežnosti.
S spretno uporabo homonimov in metafor nas avtorica zvito napeljuje na pot širine ozkosti in popolnosti nepopolnosti, ki nas zadeneta, da dol padeš.

več »

Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini »

Michelle Lovric in Nikiforos Doxiadis Mardas

Ta navidez ljubka knjižica žaljivk, zmerljivk, namigov in najrazličnejših zlobnih dovtipov se morda zdi kot otroška slikanica, vendar pozor – knjiga je namenjena odraslim. Avtorja, britanska romanopiska, mladinska pisateljica in avtorica več antologij Michelle Lovric ter poznavalec klasičnih jezikov in kultur Nikiforos Doxiadis Mardas, sta namreč skrbno izbrala besede in besedne zveze, povedi, verze in kitice klasičnih rimskih oziroma latinskih pesnikov in pisateljev, ki so bili v svojih delih tudi šaljivi, predrzni, nesramni, žaljivi, hudobni, opolzki ... Največ sta črpala iz Marcialovih, Katulovih, Plavtovih, Horacijevih in Ciceronovih del. Besedila sta navedla v latinščini in prevodu ter pripisala avtorjevo ime, naslov dela in večinoma tudi mesto citata.

več »

Izklic številke 49 »

Thomas Pynchon »

Oedipa Maas skuša uresničiti poslednjo željo preminulega nekdanjega ljubimca, pri tem pa naleti na skrivnost stare podtalne poštne službe z izmikajočim imenom. Ko skrivnosti poskuša priti do dna, se vse bolj pogreza v razkrivanje korporativne zarote s precej nečednimi nameni. Z vrsto neverjetnih povezav med protagonisti pomenljivih imen, z množico bizarnih dogodkov in s parodičnimi pesmicami, ki so raztresene po knjigi, zaplet postane zares labirinten, naboj knjige pa precej satiričen.
Preden je Izklic številke 49 leta 1965 izšel, je avtor svoji literarni agentki pisal, da je sredi ustvarjanja »potboilerja«, torej knjige, ki nima umetniške vrednosti, ampak stremi samo po zaslužku. Ko je na koncu njen obseg narasel na 150 strani, jo je imenoval »kratka zgodba, ki pa ima težave z žlezo«.

več »

Tihi dnevi v Mixing Partu »

Erlend Loe »

Nina Telemann. 43 let. Učiteljica norveščine v srednji šoli. Kratkovidna. Štiricentimetrska stekla v očalih. Saj ne. En centimeter. Ampak to je tudi veliko.

Bror Telemann. 42 let. Dramaturg v Narodnem gledališču. Sanja o tem, da bo tudi sam napisal teater. Zajebano dober komad. Ki bo vse postavil na svoje mesto. Odličen vid. Težave z alkoholom? Neeeeeee. V bistvu ne.

več »

Vzpon in padec Parkinsonove bolezni »

Svetislav Basara »

Roman skozi različne diskurze (npr. zgodovinski, literarni, apokrifni, izpovedni, pričevanjski) tematizira pojav, meteorski vzpon in boleč padec bolezni (življenja) Demjana Lavrentjeviča Parkinsona oziroma vzroke zanjo ter njene posledice, ki iz Rusije, domovine D. L. Parkinsona, segajo v različne smeri in v različna zgodovinska obdobja. Čeprav gre za na trenutke groteskno zgodbo o nenehnem boju med boleznijo, ki je resnična, in zdravjem, ki je navidezno (kot skuša prepričati D. L. Parkinson), skozi katero se sprehajajo ruski klasični realisti, nemški filozofi, sumljivi alkimisti in sumničavi kagebejevci, pomembni državniki in nepomembni aparatčiki, Basari uspe stkati ironično sliko sveta, v katerem zgodovino nenehno preverjamo in vrednotimo glede na resnico tistega, ki jo (trenutno) piše.

več »

Striporeki »

Pregovori in reki v sliki

Iztok Sitar »

Ideja o stripovski upodobitvi različnih pregovorov in rekov je avtorju šinila v glavo med ilustriranjem učbenika za slovenščino v osnovni šoli.
»V Striporekih, ki vsebujejo petdeset pregovorov, se avtor predstavi kot izrazit karikaturist, s potencirano nasekano linijo, precej deformiranimi liki ter šaljivimi besedami, s katerimi hudomušno komentira ljudske modrosti. V bistvu gre za rebuse, ki zahtevajo od bralca nekaj logike, čeprav dialogi in monologi nimajo globljega pomena kot na primer pri Sitarjevih vsebinsko zahtevnejših stripih in so zato razumljivi tudi širšemu krogu bralcev.

več »