romani

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Babuškin kovček »

Mirana Likar »

Štiri generacije, štiri ženske, štiri zgodbe v petih delih. Družinska saga zajame intimni in zgodovinski lok skoraj celega zadnjega stoletja, v katerem se dediščina dobrega in slabega kot živa materija, ki ima praizvore, prenaša iz roda v rod in preoblikuje skozi čas. Katere poteze neprilagojene Magdalene odkrijemo v njeni hčeri Bibi, ki je v najstniških letih odšla od doma in se vrnila šele, ko je bila mama na smrtni postelji? In kateri obraz najstarejše, Sofije, ki je po svojih najboljših močeh prebrodila drugo svetovno vojno, lahko uzremo v najmlajši, študentki prava Miji?

več »

Beg »

Zgodba nekega našega človeka

Milutin Cihlar - Nehajev »

Protagonist romana Đuro Andrijašević ima vse možnosti, da bi uspel v življenju, vendar njegovo življenje med študijem na Dunaju zavije v povsem drugo smer. Kljub finančni podpori solidne meščanske družine zapade v gmotne težave, študij se vleče, dneve preživlja v dunajskih kavarnah. Nazadnje se odloči, da bo fakulteto poskušal končati v Zagrebu. Zdi se, da bo po vrnitvi domov dobil priložnost za nov začetek, a na pot se mu postavita nezaupanje zaročenkine družine, odtujitev od matere in izguba stričeve zapuščine, o kateri je bil trdno prepričan, da mu bo pomagala izviti se iz finančnih zagat. Zaposli se kot učitelj v malomeščanskem Senju, v okolju, ki ga kmalu iz srca zasovraži.
Tematika romana je morda še zlasti zanimiva prav za slovenskega bralca, saj usoda glavnega junaka v marsičem spominja tako na literarne kot na resnične like iz slovenske književnosti z začetka 20. stoletja.

več »

Bledomodra ženska pisava »

Franz Werfel »

»Zamotana zgodba nekega zakona«, »tragikomična povest sodobne zgodovine«, »vpogled v svet, v katerem kmalu ne bo več mogoče normalno živeti« − to so izseki kritiških ocen romana (ali novele) Bledomodra ženska pisava (Eine blaßblaue Frauenschrift, 1941) Franza Werfla. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je novela v mnogočem napovedovala vrsto literarnih del, ki jih danes uvrščamo v tako imenovano literaturo holokavsta. V ospredju novele je ljubezenski trikotnik med Leonidasom Tachezyjem, avstrijskim uradnikom na visokem položaju, njegovo mlajšo ženo Amelie Paradini, navajeno visokega življenjskega standarda, in Judinjo Vero Wormser iz njegove daljne preteklosti, v katero se je zaljubil pri štirinajstih. Po poroki jo sreča v nemškem Heidelbergu, kjer študira filozofijo.

več »

Bonsaj »

Alejandro Zambra »

Bonsaj je »pomanjšan« roman o običajni, dokaj stereotipni ljubezenski zgodbi z nesrečnim koncem, ki se razvija ob prebiranju romanov in s tem povezani laži. Ljubimca, ki ljubezensko strast pijeta iz branja znamenitih romanov, si lažeta glede romana, o katerem zatrjujeta, da je zanju ključen: brala naj bi Proustovo Iskanje izgubljenega časa. In zato njuna strast ugasne. Ljubezen je treba »znati gojiti«, česar pa ljubezenski par ne zna – zna pa avtor in napiše romaneskni tekst s tem sporočilom.
Dialogov skorajda ni, tiste, ki so, govori pisatelj sam, osebe, ki jih brez poglobljenega portretiranja bežno vključi v dogajanje, pa takoj, ko jih pripelje na prizorišče, opusti, tako kot zgolj začenja in takoj zatem prekinja tudi dogajanje. Vse ostaja v nastavkih, v nedokončanih zamislih, ki se povezujejo samodejno med branjem.

več »

Čeprav seveda »

Zoran Hočevar »

Čeprav seveda je psevdoresna razprava oziroma esej – z literarnimi pretenzijami. V njem Hočevar ljudi razdeli na manjšince in večince, na umetnike in ustvarjalce na eni strani in »navaden folk« na drugi, kar je storil že v knjigi z naslovom Tole zdaj (Modrijan, 2018). Vendar ker je to tam opravil, kot zapiše, bolj mimogrede, tu oboje postavi pod precej natančen mikroskop, a kajpada, kot zna, z znatno dozo upesnjenega humorja.

več »

Črna mati zemla »

Kristian Novak »

Roman Črna mati zemla (2013) je močna in mestoma mučna zgodba o uspešnem mladem pisatelju, ki skuša odpraviti ustvarjalno in ljubezensko blokado, kar ga pripelje do bolečega razkrivanja vzrokov za potlačeno otroško travmo. Hkrati z njim te vzroke spoznava tudi bralec, ki ga Novakova premrežena pripovedna struktura (npr. prepletanje žanrov in perspektiv) povsem vsrka vase – kakor ga prevzamejo tudi posebna ozračja romana (tesnobno, evforično, travmatično, navidezno mirno ipd.). K temu pripomore tudi izredna jezikovna mimetičnost – v romanu odmevajo knjižna hrvaščina, slengi različnih interesnih skupin, medžimursko narečje, zagrebški urbani govor, medicinski žargon, gnomski izrazi, arhaično ljudsko izročilo ipd.

več »

Črna voda »

Joyce Carol Oates »

Okvir zgodbe Črna voda (1992) – zabava, odhod v dvoje, nesreča, smrt mlade sopotnice – temelji na resničnem dogodku iz leta 1969, znanem kot »afera Chappaquiddick«, ko je bil za volanom senator Edward Kennedy; tudi on je zapustil kraj nesreče, ne da bi poklical pomoč. Toda J. C. Oates pravi, da ni pisala o njem in Mary Jo Kopechne (dogajanje je postavljeno in z omembami konkretnih političnih osebnosti in dogodkov zelo konkretno umeščeno v dobri dve desetletji poznejši čas), ampak je hotela ustvariti »mitično, skoraj arhetipsko zgodbo o mladi ženski, ki zaupa starejšemu moškemu in katere zaupanje je zlorabljeno«.

več »

Črno jezero »

Hella S. Haasse »

V pripovedi o tesnem prijateljstvu med nizozemskim in javanskim dečkom, ki se z leti zaradi kulturnih razlik oddaljita drug od drugega, avtorica namreč brez zadržkov razkriva brezobzirno izkoriščanje ljudi in naravnega bogastva v nizozemskih kolonijah. Pripovedovalec, čigar imena ne izvemo, opisuje brezskrbno otroštvo na očetovi plantaži in se spominja najboljšega prijatelja, javanskega dečka Oeroega. Z leti se fanta začneta zavedati različnosti svojega položaja v hierarhiji kolonialnega sistema. Zaradi naraščajočih napetosti pripovedovalca proti njegovi volji pošljejo študirat na Nizozemsko, Oeroeg pa se sčasoma pridruži odporniškemu osvobodilnemu gibanju.

več »

Drevo brez imena »

Drago Jančar »

Drevo brez imena je pripoved o človeku, ki se mu spodmaknejo tla pod nogami. Arhivar Lipnik zavzeto raziskuje dokumente o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Pri tem kot zgodovinar zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu, kot moški z domišljijo pa nadgrajuje erotične prizore. A njegovo zanimanje se razraste čez običajne meje, tako da izgubi občutek za prostor in čas. Njegov spomin začne naplavljati dogodke iz preteklosti, ne da bi jih opremljal z datumi. Kmalu ne ve več, kaj iz preteklosti ga v resnici zadeva in kaj ne.

več »

Edo »

Edo Prinčič

Objavljamo faksimile dnevnika, ki ga je v devetdesetem letu svojega življenja na roko pisal gospod Edo Prinčič, nekoč komunist in partizan, po vojni pa do upokojitve prodajalec časopisov in tobaka v eni od ljubljanskih trafik!

več »