E-novice

romani

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Slavje nepomembnosti »

Milan Kundera »

Milan Kundera je v mladosti študiral muzikologijo, kar je na njegovem pripovedništvu pustilo neizbrisen pečat: ne le da v svojih romanih in esejih pogosto obdeluje glasbene téme, temveč svojo pripovedno strategijo, strukturo besedila zavestno gradi na načelih glasbene kompozicije. Tako je tudi Slavje nepomembnosti svojevrsten romaneskni scherzo, rokokojsko preciozna glasbeno-literarna šala, pri kateri je v sklepnem rondoju na način fuge prepletel, povzel in strnil poglavitne téme, motive in variacije vsega svojega romanopisnega udejstvovanja.

več »

Tovarna koles »

Erica Johnson Debeljak »

Suban, policijski inšpektor iz obmejnega mesteca, se znajde v prestolnici, da bi poiskal hčer Hano, študentko, ki je po pričanju na rutinski policijski preiskavi zoper tatu koles izginila brez sledu. Zapleti, presenečenja in tudi nemoč, ki jo doživlja med iskanjem, razgalijo neprijetno resnico, da o svoji hčeri le malo ve in da jo je kot oče izgubil že zdavnaj prej. Njegovo iskanje tako postane tudi razreševanje odnosa s hčerjo, obenem pa odstre pogled v mračno zakulisje, ki se skriva za bleščečo fasado prestolnice.
Knjiga, ki prepleta dve liniji pripovedi, Hanino in Subanovo, je postavljena v čas protestov oziroma vstajništva. Z družbeno kritično ostjo in zanimivim pogledom »od zunaj« – pisateljica je namreč priseljenka – motri stvari in pojave, ki jih sprejemamo kot samoumevne, neobremenjeni pogled na prestolnico, ki ji z lahkoto najdemo paralelo v dejanskem svetu, in neprizanesljivi komentarji življenja zdaj in tukaj pa privabijo tudi kakšen nasmešek.

več »

Pridni sinko »

Pascal Bruckner »

Pridni sinko (Un bon fils) je romansirana avtobiografska pripoved o pisateljevem čustvenem in intelektualnem zorenju v opreki z despotskim očetom, zadrtim šovinistom in antisemitom, ki ga je moral duhovno judaizirani sin »ubiti« s knjigami svojih moralnih in mišljenjskih učiteljev in vzornikov J.-P. Sartra, A. Camusa, R. Queneauja, A. Malrauxa, V. Jankéléviča, M. Foucaulta, R. Barthesa … Bruckner v iskrivi samoizpovedni pisavi izpisuje svoje dvojezično (nemško-francosko) otroštvo, zaznamovano z avtoritarno postavo patra familias, omračeno z očetovim fizičnim in duševnim nasiljem nad materjo, s samosilnikovo sovražnostjo do vsega drugačnega, tujerodnega in še posebej judovskega; s sočnimi detajli opisuje svoje čustveno, etično in duhovno dozorevanje in mišljenjsko osamosvajanje v spopadu z očetovim napadalnim nazadnjaštvom in kulturno ter moralno ozkosrčnostjo, dokler se pod duhovnim obnebjem »nadomestnih« očetov, mišljenjskih učiteljev in nazorskih vodnikov, ki so zaznamovali uporniški rod pariškega maja 68, ne otrese despotovega jarma in na krilih emancipirane misli in osebnostne sprostitve poleti proti obzorjem svobode, lepote, ljubezni in literature.

več »

Norma »

Marjan Žiberna »

Roman Norma je prvoosebna pripoved atleta – tekača v zatonu, ki zaradi nenadne bolezni pristane v bolnišnici. Po odpustitvi spremeni način življenja in začne načrtno trenirati v želji, da bi dosegel olimpijsko normo. Zaradi ljubezni do ženske, ki jo je srečal med bivanjem v bolnišnici, se mu tudi maratonska olimpijska norma zazdi dosegljiva. Skozi pripoved se razkrije nenavadna ljubezenska zgodba, napajana z nerazčiščeno bolečino iz preteklosti, vprašanje, koliko smo pripravljeni tvegati, da bi dosegli, kar si želimo že od mladih nog, in navsezadnje junakov tek ne le skozi ciljno črto, ampak tudi skozi življenje.

več »

Po njihovih besedah »

Katarina Marinčič »

V romanu se (skozi optiko fiktivnega pisatelja) prepletajo tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov: zgodba velikega arheologa (Heinrich Schliemann), zgodba pisca pustolovskih romanov (Karl May) ter v drugo polovico 20. stoletja postavljena zgodba šefa protiobveščevalne službe v »neimenovani deželi«. Osnovni vezni element med pripovedmi je pisateljev razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij.
Pripoved o protiobveščevalcu je v prozi, posamezni deli arheologove zgodbe so v verzih (heksameter, elegični distih), zgodbo o Karlu Mayu spremljamo kot gledališko predstavo. Navdih za takšno mešanje žanrov so, vsaj v formalnem smislu, razsvetljenski romani (Diderot, Sterne). Delo se tako v okviru svetovne književnosti vpenja v tradicijo novodobnega romana, katerega začetek večina literarnih zgodovinarjev umešča na prelom 17. in 18. stoletja.

več »

Nesporazum v Moskvi »

Simone de Beauvoir »

Simone de Beauvoir je novelo Nesporazum v Moskvi napisala za zbirko La Femme Rompue (1968), vendar jo je potem zamenjala z zgodbo L'Âge de discrétion. Tako je Nesporazum prvič izšel šest let po njeni smrti v reviji Roman 20-50, v knjižni obliki pa šele leta 2013.
»Nesporazum« se dogaja leta 1966 med potovanjem upokojenskega para Nicole in Andréja v Sovjetsko zvezo in je dvojen: na čustveni in komunikacijski ravni zaškriplje med njima, pri čemer gre predvsem za probleme staranja in za »vdor« tretje osebe, Andréjeve v Moskvi živeče hčerke Maše; po drugi strani pa predvsem André opaža družbene spremembe v ZSSR, ki nikakor ne vodijo v socializem, za kakršnega se je tudi sam boril, zato je razočaranje neizogibno.

več »

14 »

Jean Echenoz »

Kratki roman 14 govori o prelomnem letu 1914 in o tistem, kar ga je najbolj zaznamovalo – »veliki vojni«. Prva svetovna vojna pa ni zaznamovala samo celotnega toka svetovne zgodovine, ampak hkrati tudi nešteto življenj navadnih ljudi, ki so se znašli v njenem vrtincu. V romanu spremljamo pet moških, poklicanih v vojsko, in žensko, ki čaka, da se dva izmed njih vrneta. Drobci njihovih zgodb prikazujejo vojno od znotraj in od blizu, v človeškem merilu, namesto velikih bitk je v središču boj posameznika, ki se skuša prebiti iz dneva v dan v povsem novih razmerah, ki so grozljivejše, kot si je prej kdorkoli lahko predstavljal.

več »

Maj, november »

Drago Jančar »

Maj, november, deseti roman Draga Jančarja, se začne kot šala, nadaljuje se kot ironija in satira, sčasoma pa začne postavljati globlja vprašanja o življenju mladega Cirila Kraljeviča in o svetu, v katerem živi. V nekaj mesecih se odvijejo sklepna poglavja njegovih poskusov, da bi našel svoj prostor pod soncem in si postavil smiselni življenjski cilj, ki se neulovljivo premika med skrajnima poloma visokih sanj o umetnosti in ljubezni ter banalno, tudi brutalno vsakdanjostjo, v kateri je treba predvsem preživeti. Med kratkim potovanjem skozi družbo, kjer so vse velike zgodbe že zaključene in za njimi ostajajo zgolj ostri robovi povzpetništva in pridobitništva, se njegova želja po polnem in smiselnem življenju spreminja v tavajoče iskanje identitete in vse bolj izgubljenih iluzij. V še zmeraj mladostno vedrino se počasi naseljuje grenkoba nesmiselnega nesporazuma s svetom.

več »

Umor v centralnem komiteju »

Manuel Vázquez Montalbán »

Madrid slabih pet let po Francovi smrti. Tranzicija je v polnem razmahu, sprejeta je bila ustava in obetajo se volitve. Sestane se Centralni komite Komunistične partije Španije, ki je skoraj pol stoletja delovala v ilegali, in domala naravnost iz zapora vkoraka legendarni generalni sekretar Fernando Garrido. A še preden se seja dobro začne, se mahoma ugasnejo luči in generalni sekretar je umorjen. Prostor je hermetično zaprt, vsi izhodi pod nadzorom, v notranjosti sto štirideset članov centralnega komiteja in eden od njih je morilec.
Partija za razkritje skrivnosti najame zasebnega detektiva Pepeta Carvalha. »Sherlock Holmes je igral violino, jaz pa kuham,« pravi Carvalho, ki je strasten gurman, zato med politično-zgodovinskimi pričevanji, napetimi prizori in sarkastičnimi dialogi naletimo tudi na kak recept. Toda ekscentrični detektiv iz Barcelone nima dosti skupnega z uglajenimi, umirjenimi angleškimi kolegi: nosi pištolo, obračunava s pestmi, za zabavo zažiga knjige, za pomočnika in najboljšega prijatelja ima nekdanjega zapornika ter za dekle prostitutko.

več »

Rezervno življenje »

Lidija Dimkovska »

Rezervno življenje je pretresljiva zgodba o usodi siamskih dvojčic z zraščenima glavama in pomenljivima imenoma, Zlata in Srebra, ter njunem boju za individualnost, zasebnost in ločeno življenje. Njuna osebna drama se odvija v obdobju med letoma 1984 in 2012 in je razpeta med Skopjem in Londonom, vključuje pa tudi dogajanja, ki niso le del osebnega, ampak tudi kolektivnega spomina in zgodovine. Zgodba, ki jo pripoveduje Zlata, se začne nekega junijskega popoldneva leta 1984 v predmestju Skopja, kjer se avgusta leta 2012 tudi konča. Glavni junakinji se s prijateljico igrata prerokovanje: s kom se bodo poročile, kje in kdaj, koliko otrok bodo imele, ali bo njihov mož reven, bogat ali milijarder.

več »