E-novice

romani

Razvrsti po: datumu objave abecedi

El Greco slika velikega inkvizitorja »

Stefan Andres »

Novela El Greco slika velikega inkvizitorja je eno najbolj znanih del Stefana Andresa. Godi se v Španiji okoli leta 1600. Znamenitega slikarja El Greca, ki živi v Toledu, pokliče generalni inkvizitor Katoliške cerkve k sebi v Seviljo, da bi ga portretiral. Medtem ko El Greco dela na ovekovečenju cerkvenega mogočneža, čemerni kardinal nevarno zboli. Smrti ga reši El Grecov prijatelj, zdravnik Cazalla, čeprav je inkvizitor v preteklosti prav Cazallovega brata obsodil na grmado. Kljub nasprotnemu pričakovanju inkvizitor po ozdravitvi v ničemer ne spremeni svoje srdite odločenosti, da izkorenini krivoverstvo …
Prijatelja na misiji imata težko delo: Cazalli se ponudi skušnjava, da bi maščeval brata in prepustil kardinala smrti; toda zdravniški etos mu tega ne dovoljuje.

več »

Soba 2 »

Julie Bonnie »

Roman Soba 2 poteka v dveh časovnih obdobjih. Sedanjost odstira mučno vsakdanjost Béatrice, otroške sestre na porodniškem oddelku, ki mora preživljati svoja otroka in je bila zato prisiljena opustiti boemsko življenje gole plesalke na umetniških turnejah. Skuša postati »normalna«, se prilagoditi večini, a ji to nikakor ne uspeva, saj po eni strani s svojim bistvom ostaja v preteklosti, pri tistem, kar je bilo res »njeno«, njena prava narava, po drugi strani pa jo raznovrstne in tudi tragične usode žensk na porodniškem oddelku pregloboko prizadevajo, da bi s svojo rahločutnostjo to lahko dolgo prenašala. Za vrati sobe 2 je samo ena zgodba, za drugimi vrati so druge in niso vse eno samo veselje ob rojstvu otroka.

več »

Pikov fant »

Joyce Carol Oates »

Pikov fant (2015) je v prvi osebi pisana psihokriminalka o uspešnem in uglednem avtorju »spodobnih« kriminalk Andrewu J. Rushu (»Stephenu Kingu za džentelmene«), ki ima urejeno življenje z ljubečo ženo in tremi odraslimi otroki, a obenem mračno skrivnost: pod psevdonimom Pikov fant piše in izdaja tudi zelo drugačne, krute, nasilne, sadistične romane. Ko hči po naključju najde eno teh knjig in začne spraševati, kdo je v resnici njen avtor, in ko ga istočasno neznana ženska obtoži plagiatorstva, se znajde v hudi stiski in njegov drugi jaz počasi prevlada nad ljubeznivim in umirjenim Andrewom, ki nenadoma nima več nikakršnega vpliva na dogajanje …

več »

Trpljenje kneza Sternenhocha »

Groteskni romanet

Ladislav Klíma »

Sternenhocha, pomembnega moža in znanca ožjega kroga vodilnih v državi, spremljamo skozi njegove dnevniške zapiske. Knez se zaljubi v Helgo in ji milostno, saj izhaja iz nižjega stanu, ponudi zakon. Toda o hvaležnosti, ki jo pri tem pričakuje, ni ne duha ne sluha, namesto tega se znajde v vrtincu, ki silovito preobrne njuna razmerja moči. Helga po rojstvu njunega sina dokončno podivja in se spremeni v Demono – ubije lastnega otroka in očeta, hrepeni po neukročenih in dominantnih ljubimcih, tujih krajih, bližnjih srečanjih z divjimi živalmi; postane ženska, ki si je Sternenhoch ne more podrediti. Zato jo zapre v klet in tam pusti umreti. Le da ni povsem jasno, ali je Helga tudi dejansko umrla …

več »

Glad »

Knut Hamsun »

Roman Glad (Sult, 1890) Knuta Hamsuna je bil v slovenščino prvič preveden že leta 1925, pet let po tistem, ko je Hamsun dobil Nobelovo nagrado. Roman so opisovali kot enega »najbolj vznemirljivih romanov vseh časov«. V njem spremljamo norveškega umetnika, ki se sprehaja po ulicah Osla in premaguje lakoto. Ta ga prežema vedno bolj, stadiji do popolne izčrpanosti pa so opisani v vztrajni, lucidni pisavi, ki odlično odseva razpadanje junakove resničnosti. Ko njegovemu telesu vedno bolj zmanjkuje energije, popušča vez telesa z življenjem, zato slabi tudi vez z resničnostjo, zaostrijo se njegova moralna načela, vse bolj divja pa postaja tudi njegova domišljija, zato ne more več dobro preceniti vsakdanjih okoliščin. Ko se telo bori za preživetje, vedno bolj usiha njegova empatija; vidimo, kako vse to vpliva na njegova čustva, ki nihajo od samovšečnosti do sovraštva do sebe.

več »

Bonsaj »

Alejandro Zambra »

Bonsaj je »pomanjšan« roman o običajni, dokaj stereotipni ljubezenski zgodbi z nesrečnim koncem, ki se razvija ob prebiranju romanov in s tem povezani laži. Ljubimca, ki ljubezensko strast pijeta iz branja znamenitih romanov, si lažeta glede romana, o katerem zatrjujeta, da je zanju ključen: brala naj bi Proustovo Iskanje izgubljenega časa. In zato njuna strast ugasne. Ljubezen je treba »znati gojiti«, česar pa ljubezenski par ne zna – zna pa avtor in napiše romaneskni tekst s tem sporočilom.
Dialogov skorajda ni, tiste, ki so, govori pisatelj sam, osebe, ki jih brez poglobljenega portretiranja bežno vključi v dogajanje, pa takoj, ko jih pripelje na prizorišče, opusti, tako kot zgolj začenja in takoj zatem prekinja tudi dogajanje. Vse ostaja v nastavkih, v nedokončanih zamislih, ki se povezujejo samodejno med branjem.

več »

Kostja Veselko. Igra z ognjem »

Derek Landy »

Kostja Veselko in Valkira Vihar se vračata! Še bolj duhovita, še bolj udarna, s še več vitamini ... Po uspešnem boju s sprijenimi čarovniki in pošastmi, o katerem poroča prva knjiga iz serije irskega pisca Dereka Landyja Kostja Veselko, se bosta v mladinskem romanu Kostja Veselko. Igra z ognjem spopadla z novimi, nevarnimi nasprotniki s čudežnimi močmi, s častihlepnim baronom Maščevalskim, z Žarkom Krvavcem, specialistom za podzemne rove, vampirjem Mrakom, zveriženim Zverižarjem, ukrojenim iz kosov mračnih poganskih bogov, in Jakom Brzohopom, katerega jezikovne veščine se pač ne morejo primerjati z zgovornostjo naših junakov. Seveda bosta spet zmagala in rešila svet, kakršnega poznamo, a na obzorju se že riše slutnja širše zarote temačnih sil, ki jima še zlepa ne bodo dovolile počitka ...

več »

Marijin testament »

Colm Tóibín »

Marija, ki sinovega imena noče izreči, obuja spomine na svoje življenje, k temu pa jo spodbujata njegova učenca, ki jo v brezimnem daljnem zatočišču redno obiskujeta (in tudi skrbita zanjo), ker zbirata material za pisanje evangelijev. Njunih obiskov ni vesela, vendar se zaveda, da ne more drugače, skeptična pa je tudi do vsega, kar ji obiskovalca skušata položiti na jezik. Njena zgodba je zato neolepšana in zavezana resnici – čudeži, ki jim je bila priča, sploh niso čudeži –, ker je posredovanje resnice edino, kar jo v zadnjih dneh življenja še zanima. Po sinovi strašni smrti na križu, ki je ni dočakala, ker je, kot pove, zbežala, saj se je bala za svoje življenje, izreče ključno in najbolj sporno vprašanje: Ali je bilo vredno? Izreče ga seveda kot mati, ki se nostalgično spominja sinovih najzgodnejših dni in si želi samo, da bi se lahko vrnila v čas pred usodnimi dogodki, ki so jo za vselej zaznamovali.

več »

Beg »

Zgodba nekega našega človeka

Milutin Cihlar - Nehajev »

Protagonist romana Đuro Andrijašević ima vse možnosti, da bi uspel v življenju, vendar njegovo življenje med študijem na Dunaju zavije v povsem drugo smer. Kljub finančni podpori solidne meščanske družine zapade v gmotne težave, študij se vleče, dneve preživlja v dunajskih kavarnah. Nazadnje se odloči, da bo fakulteto poskušal končati v Zagrebu. Zdi se, da bo po vrnitvi domov dobil priložnost za nov začetek, a na pot se mu postavita nezaupanje zaročenkine družine, odtujitev od matere in izguba stričeve zapuščine, o kateri je bil trdno prepričan, da mu bo pomagala izviti se iz finančnih zagat. Zaposli se kot učitelj v malomeščanskem Senju, v okolju, ki ga kmalu iz srca zasovraži.
Tematika romana je morda še zlasti zanimiva prav za slovenskega bralca, saj usoda glavnega junaka v marsičem spominja tako na literarne kot na resnične like iz slovenske književnosti z začetka 20. stoletja.

več »

Bledomodra ženska pisava »

Franz Werfel »

»Zamotana zgodba nekega zakona«, »tragikomična povest sodobne zgodovine«, »vpogled v svet, v katerem kmalu ne bo več mogoče normalno živeti« − to so izseki kritiških ocen romana (ali novele) Bledomodra ženska pisava (Eine blaßblaue Frauenschrift, 1941) Franza Werfla. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je novela v mnogočem napovedovala vrsto literarnih del, ki jih danes uvrščamo v tako imenovano literaturo holokavsta. V ospredju novele je ljubezenski trikotnik med Leonidasom Tachezyjem, avstrijskim uradnikom na visokem položaju, njegovo mlajšo ženo Amelie Paradini, navajeno visokega življenjskega standarda, in Judinjo Vero Wormser iz njegove daljne preteklosti, v katero se je zaljubil pri štirinajstih. Po poroki jo sreča v nemškem Heidelbergu, kjer študira filozofijo.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.