E-novice

romani

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Neroda »

Alexandre Seurat »

Roman Neroda se, čeprav je povsem avtonomno leposlovno delo, naslanja na pričevanja v medijsko razvpitem procesu Marine Sabatier. V njem sta bila starša trpinčene deklice leta 2012 obsojena na tridesetletno zaporno kazen. Sojenje je razgalilo številne hibe v delovanju in povezanosti pristojnih institucij, zlasti služb socialnega varstva in državnega tožilstva, pa tudi temeljno nemoč družbe pri razkrivanju specifičnih zlorab. Zastavilo je torej nekatera vprašanja, s kakršnimi se že nekaj časa ukvarjamo tudi pri nas.
Pisatelj zlorabljeno deklico, ki v romanu dobi ime Diana, postavi v fokus, čeprav ji ne da glasu – o njej vse izvemo le iz »druge roke«. Sledimo pričevanjem različnih oseb, s katerimi je bila v stikih, sprva predvsem bližnjih (stara mama, teta, brat), zatem pa se vrsti vse več izjav pedagoškega, medicinskega in drugega strokovnega osebja.

več »

Resna igra »

Hjalmar Söderberg »

Resna igra (1912) velja za najboljši portret Stockholma v švedski književnosti ter za enega najboljših švedskih ljubezenskih romanov. Opisuje dolgo in mučno ljubezensko razmerje med Arvidom Stjärnblomom in Lydio Stille. Arvid je mlad, obetaven novinar, ki se zaljubi v prikupno Lydio, hčer priznanega stockholmskega slikarja. Arvid se kljub zaljubljenosti noče vezati, ker se boji izgube svobode. Lydia se poroči z drugim. Arvid se zaplete z več ženskami, z eno izmed njih ima celo nezakonskega sina, za katerega materialno skrbi. Kljub vsemu se čez čas le poroči, a ne z Lydio. Ujet je v zakon z žensko, ki je ne ljubi, še vedno pa hrepeni po Lydii. Po desetih letih od njunega mladostniškega ljubimkanja se Arvid in Lydia po naključju ponovno srečata.

več »

V Bordeauxu je odprt prostor »

Hanne Ørstavik »

Protagonistka romana je norveška umetnica, ki si za prizorišče svoje nove razstave izbere trg sredi Bordeauxa, kamor bo umestila mimohode in srečanja priložnostnih obiskovalcev. Postavitev njene razstave seveda ni naključna: tako odprt prostor, ki prerašča v večplastno metaforo, kot tudi medčloveška bližina jo vse bolj obsedata, odkar se je zapletla v zvezo z Johannesom, ki ji ostaja odtujen. Telesna in čustvena združitev, po kateri hrepeni, ji je namreč spodmaknjena, saj se sicer radoživi Johannes za njeno telo ne zmeni, to pa spodjeda njeno notranjo integriteto. Rada bi se združila, stopila z njim, namesto tega pa zgolj izgublja sebe – drugi razločno ostaja drugi, česar ne omilijo niti seksualne zveze z drugimi moškimi.

več »

Kot konji, ki spijo stoje »

Paolo Rumiz »

Avgust 1914. Na rusko (vzhodno) fronto, borit se za Avstro-Ogrsko, za »svojega« cesarja, je krenilo tudi več kot sto tisoč mož iz Julijske krajine in s Tridentinskega. Bojevali so se v Galiciji, v Karpatih in na balkanskih bojiščih, in ko so se preživeli vrnili domov, je bila tam nova država, kraljevina Italija. Petindvajset tisoč se jih ni vrnilo, ležijo na več kot štiristo vojaških pokopališčih, posejanih v Karpatih in Galiciji, ter v neštetih brezimnih grobovih. Izkušnjo preživelih je pod fašizmom prekril sramoten molk, ker so se borili na »napačni strani«, seznami padlih pod zastavo z dvoglavim orlom so se porazgubili ... »Kakšno prihodnost lahko ima družba, ki pozabi na lastno preteklost?« se sto let po začetku prve svetovne vojne v knjigi Kot konji, ki spijo stoje (Come cavalli che dormono in piedi) sprašuje Paolo Rumiz. »Ni se smelo vedeti, da so se tisoči Italijanov častno bojevali za Avstrijo. [...] Najprej so bili preveč italijanski za Nemce, nato pa so postali preveč nemški za Italijane.«

več »

Koala »

Lukas Bärfuss »

Kratki roman Koala obravnava iskanje odgovorov na mučno vprašanje o vzrokih samomora pripovedovalčevega (pol)brata. Njuni odtujeni življenjski zgodbi sta se srečali šele v trenutku samovoljne smrti enega izmed njiju, kar preživelemu nalaga neznosna bremena. Potovanje v miselne svetove na meji med življenjem in hoteno smrtjo nas seveda postavi pred mnoge neprijetne teme, ki jih praviloma najraje odrivamo od sebe, kolikor le moremo. Bralca pa odpelje po številnih težavnih poteh mladosti in odraščanja, naposled celo na drugi konec sveta in v stoletja oddaljeno preteklost, v kolonialno Avstralijo konec 18. stoletja in k pregledu naravne zgodovine vrste Phascolarctos cinereus, tistega ljubkega medvedka vrečarja, ki ga je v deželi Tam Spodaj storilnostna ihta raziskovalnih pionirjev skoraj iztrebila; kakor je bržkone ugonobila tudi prenekaterega nesrečneža v človeški družbi, katere pričakovanj ni več zmogel zadovoljevati.

več »

Ljubezenski roman »

Ivana Sajko »

Ljubezenski roman ni (zgolj) ljubezenski roman, ampak tudi in morda predvsem generacijski roman. »Pisati sem ga začela tako rekoč iz nič,« pravi pisateljica. »Ženska, moški, otrok, tukaj in zdaj. Pet kar najbolj odprtih motivov in nešteto možnosti, ki jih odpirajo.« Ženska in moški sta mlad par z otrokom in najemniškim stanovanjem, igralka in pisatelj z visoko izobrazbo in brez zaposlitve, ›tukaj in zdaj‹ pa je od tranzicije razdejana Hrvaška, kjer peščica bogatih ne razume množice lačnih; situacija, skratka, ki je dobro znana tudi pri nas.

več »

Zločin in ljubezen »

Roman Rozina »

Zločin in ljubezen je roman o nastajanju romana Zločin in ljubezen.
Podjetna Petra kupi propadlo založbo, da bi knjigo z družbenega roba prestavila v središče zanimanja, ji vrnila bralce in visoke naklade, od podpor odvisno založništvo spremenila v cvetoč posel. Na prvi pogled nemogoč podvig začne uresničevati s pomočjo poslušnega pomočnika Petra, priljubljenega pisca kriminalk Aleša Seliškarja, avtorice popularnih ljubezenskih zgodb Maje Meden in upokojenega literarnega urednika. Njihovo pripovedovanje, razmišljanja in nasprotujoča si človeška izhodišča – živahen, sedanjosti zavezani hedonist Aleš, osamljena, otopela in v strahove zapredena Maja ter romantični častilec knjig, kot so bile nekdaj – počasi sestavljajo nenavadno zgodbo Zločina in ljubezni.

več »

Pride mačka na obisk »

Takaši Hirajde »

Pride mačka na obisk je prvoosebna pripoved moškega sredi tridesetih, ki z ženo – njunih imen nam avtor ne razkrije – živi v najeti hiški z vrtom na posestvu starejšega premožnejšega para v mirnem koncu Tokia. V predvidljivi vsakdan mladih zakoncev brez otrok in domačih živali (»Otroci in domači ljubljenčki niso dovoljeni.«), ki se skromno preživljata z urednikovanjem in branjem pozno v noč, nekega dne vstopi sosedova mačka Pikica. Njeno sprva plaho obiskovanje postane sčasoma smisel njunega življenja – očarana nad njeno ljubkostjo, živahno, a nestanovitno naravo in vseskozi skrivnostnim prihajanjem in odhajanjem začneta zanjo skrbeti.

več »

Miruna, povest »

Bogdan Suceavă »

Miruna je družinska zgodba, postavljena v odmaknjeno vasico Dolina zla sredi romunskih Karpatov. Trajan, potomec iz zadnje generacije, obnavlja dedkove pripovedi, ki jih je poslušal v otroštvu in segajo v čas, ko so se gradili temelji njihove rodbinske identitete. Kot pritiče mitom o nastanku, v njej nastopajo muhasta bajeslovna bitja in nadnaravne sile, s katerimi posamezniki (še) lahko stopajo v stik. Čeprav čas ni merljiv z vatli modernega sveta in so nekateri protagonisti stari tudi dvesto let in več, pa se družinske legende prepletajo z zgodovinskimi dejstvi, ki dogajanje deloma postavijo tudi na zemljevid sodobnega beleženja preteklosti.

več »

Sonjica »

Ljudmila Ulicka »

Sonjica, samotarsko, nelepo dekle, odrašča odmaknjeno od resničnega življenja in se samorastniško vzgaja ob prebiranju klasikov. Po neprijetni izkušnji, ki jo pri štirinajstih letih doživi z nesramnim sošolcem, v katerega se zaljubi, ji pozneje poroka z zrelim moškim, znanim in priljubljenim slikarjem Robertom Viktorovičem pomeni nebeški dar. Rodi se jima hči Tanja, ki odrase – kakor njena mama – v nelepo dekle; spoprijatelji pa se z Jasjo, prelepo hčerjo poljskih emigrantov, ki se naseli pri njih in kmalu postane Robertova ljubica.

več »