E-novice

romani

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Pelikan »

Martin Michael Driessen »

Podnaslov romana je ›komedija‹ in zgodba se sprva res razvija kot komedija zmešnjav. Dogajanje je postavljeno v majhno hrvaško obmorsko mesto sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Osrednja junaka sta nesrečno poročeni Josip, vojni veteran, ki upravlja mestno vzpenjačo, in samski mladenič Andrej, lokalni poštar in amaterski fotograf. Josip je poročen z nemogočo Ljubico in ima prizadeto hčer Katarino.

več »

Prebežnik »

Siegfried Lenz »

Prebežnik je drugi roman nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza. Napisan je bil leta 1952, izšel pa je šele leta 2016 in takoj postal uspešnica – ne nazadnje zaradi senzacionalnega dejstva, da še dolga desetletja po koncu vojne razmere v moderni Nemčiji niso dovoljevale razpravljanja o tako občutljivih temah, kot so kritična presoja nacističnega zla skozi oči vojaka na fronti, problematiziranje dogmatične vere v slepo izpolnjevanje dolžnosti, vprašanje vesti in dezerterstvo v vermahtu.

več »

Samo drevesa imajo korenine »

Juan Octavio Prenz »

V obmestnem in pristaniškem naselju Ensenada živijo priseljenci, ki so se v Argentino zatekli zvečine v tridesetih letih prejšnjega stoletja: na pot so šli iz podjetnosti ali zaradi političnega in nacionalnega preganjanja, v svet so šli zaradi revščine, iz družinskih ali osebnih razlogov. Večina prihaja iz osrednjih predelov Istre pa tudi od drugod iz srednjeevropskega prostora, iz nekdanje habsburške Avstrije.

več »

Tramvaj 83 »

Fiston Mwanza Mujila »

Tramvaj 83 je ›džezovski roman‹, izrisan na ozadju hrušča vlakov, ki ropotaje po stari kolonialni železnici tovorijo robo za dobičkarje z vseh vetrov zemeljske oble. Sredi trušča in pogosto ubrisanih prigod protagonistov se izlušči refleksija o tem, kako naj literatura sploh premišljuje družbeno stvarnost, v kateri se zdi literatura odveč.

več »

Edo »

Edo Prinčič

Objavljamo faksimile dnevnika, ki ga je v devetdesetem letu svojega življenja na roko pisal gospod Edo Prinčič, nekoč komunist in partizan, po vojni pa do upokojitve prodajalec časopisov in tobaka v eni od ljubljanskih trafik!

več »

Hiša v Ulici Mango »

Sandra Cisneros »

Z romanom Hiša v Ulici Mango, ki pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA, je Sandra Cisneros zaslovela po vsej Ameriki in tudi drugod po svetu. Z vso pravico bi knjigo lahko imenovali kultna: od prve izdaje leta 1984 so prodali več kot 6 milijonov izvodov, avtorici je prinesla izjemno priljubljenost v ZDA in Mehiki ter vrsto nagrad, v ZDA je obvezno branje na vseh stopnjah izobraževanja od osnovne šole do univerze, doživela je odrsko adaptacijo, prevedena je v več kot dvajset jezikov …

več »

Max in mačji rod »

Moacyr Scliar »

Max na begu iz nacistične Nemčije v Brazilijo doživi brodolom in se znajde sredi oceana v pomožnem čolniču s cirkuškim jaguarjem, ki je bil med tovorom na njegovi ladji. Da ga zver ne bi požrla, ji mladenič začne za hrano loviti ribe; nekega dne ga jaguar ubrani pred morskim psom, ki napade čolnič ...
Maxu se »novi svet« kaže kot idilična obljubljena dežela, utopično zatočišče. Brž pa se izkaže, da »stari« in »novi« svet le nista tako različna in tudi ne nepovezana, ter da demonom iz starega sveta – ne tistim v družbi okrog protagonista ne tistim v njegovi glavi – ni mogoče preprosto uiti čez morje.

več »

Knjiga o sreči »

Nina Berberova »

Knjiga o sreči je tretji roman Nine Berberove. Prvič je bil objavljen v pariški emigrantski literarni reviji Sodobni zapiski leta 1936, v poznejših izdajah je dobil tudi drugačen naslov, Brez zatona.
Ta roman je resnično brez zatona ›sreče‹, ki jo Vera premočrtno išče vse svoje življenje, čeprav nam daje kar s prvim stavkom vedeti, da je njena dejanska sreča že ›zatonila‹. Tridelna zgradba besedila ustreza postajam na poti tega iskanja. Idilični začetek nam odpre pogled v čase in kraje neskončnih možnosti, razkošno življenje v meščanski družbi na vrhuncu njenega samozavestnega kozmopolitizma v zrelih letih ruskega imperija.

več »

Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico »

Amanda Mihalopulu »

Maria Papamavru, pripovedovalka romana Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico, se iz Nigerije, kjer se je rodila in skupaj s starši grškega rodu živela do svojega devetega leta, vrne v Grčijo. Selitev v domovino staršev jo zelo pretrese. Tudi Anna Horn, ki je prišla v Atene iz Pariza, se ne more vživeti v novo okolje. Deklici, obe tujki v domovini staršev, se toliko bolj navežeta druga na drugo in kmalu postaneta neločljivi. Prijateljstvo, ki ju povezuje od otroštva do zrelih let, pa je vse prej kot izpolnjujoče. Njun odnos prekipeva od nasprotujočih si čustev in se ves čas giblje med zatiranjem in samožrtvovanjem, tako kot družbena klima, v kateri odraščata.

več »

Pinjar »

Amrita Pritam »

Roman govori o položaju žensk ter hkrati predstavlja družbene razmere in burno, nasilno dogajanje po ločitvi držav, ob kateri je umrlo okrog milijon ljudi. Glavna junakinja Puro je hindujsko dekle, ki se pripravlja na poroko z Ramchandom iz bližnje vasi. Vendar je ne dočaka, ker jo prej ugrabi Rashid, mladenič iz muslimanske družine, ki je že več rodov v sporu z njeno. Ugrabitev je maščevanje za dejanja prednikov; Rashid jo izpelje po ukazu sorodnikov, vendar do Puro ni nasilen niti nespoštljiv, saj mu je dekle všeč. Ona pobegne domov, a je starši iz strahu ne sprejmejo nazaj. Zato se vrne k Rashidu, rodi njegovega otroka in se počasi sprijazni s svojo usodo, novo (muslimansko) vero in novim imenom – Hamida.

več »