politika

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Tito – PREDNAROČILO »

Ivo Goldstein », Slavko Goldstein »

PREDNAROČNIŠKA CENA VELJA ZA NAROČILA DO (VKLJUČNO) 17. MAJA 2017.

Knjiga Tito je nova biografija dosmrtnega predsednika druge Jugoslavije. Napisala sta jo hrvaška zgodovinarja – oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein.
Po eni strani skušata z določene časovne razdalje pokazati legendarnega človeka v njegovih številnih podobah. Izogibata se čedalje pogostejši stereotipizaciji, ki mnoge avtorje podobnih besedil dandanes zapeljuje bodisi v idolatrijo, celó hagiografijo, bodisi v demonizacijo. Delo prikazuje Josipa Broza v različnih obdobjih njegovega življenja, hkrati pa sistematično demistificira Titov ›lik in zasluge‹. Kot vsak posameznik je imel tudi on številne odlike in napake, in hrvaška avtorja ne štedita z osvetljevanjem prav vseh. Cilj je torej verodostojna kronološka predstavitev obravnavane osebnosti od rojstva do smrti (in še nekaj dosedanjih desetletij po njej).

več »

Vojna vse spremeni »

Stasha Furlan Seaton

Najbolj krizni trenutek v zgodovini Slovencev – čas druge svetovne vojne – je spletel mnogo tragičnih in presunljivih zgodb. Ena teh zgodb se nam v vsej svoji razsežnosti kaže šele zdaj, več kot sedemdeset let po vojni. Napisala jo je ameriška Slovenka, ki je zaradi težkih spominov in življenja v Ameriki opustila celo materni jezik in knjigo objavila v angleščini. To je Stasha Furlan Seaton, drugi otrok dr. Borisa Furlana, slovenskega profesorja prava, obtoženca na Nagodetovem procesu poleti 1947.

več »

Listi iz dnevnika »

Slovenci v Beogradu ob osamosvajanju Slovenije

Jožef Slokar »

O obdobju, ko se je Slovenija razdruževala od Jugoslavije, in glavnih akterjih tega negotovega, kočljivega in zapletenega procesa je napisanih že precej knjig. Na prvi pogled se zdi, da se je vse dogajalo v Sloveniji in lovilo ravnotežje skozi njeno komunikacijo z jugoslovanskimi političnimi telesi. Vendar ni bilo čisto tako. Slovenija je imela tudi v takratnem času v Beogradu še vedno svoje predstavnike, svoje ministre, ki so pomembno prispevali k temu, da se je naša država izognila hudi in dolgi vojni.

več »

Mesto brez spomina »

Javni spomeniki v Ljubljani

Božidar Jezernik »

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo.

več »

Podivjana celina »

Evropa po drugi svetovni vojni

Keith Lowe »

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.

več »

Klic k razumu »

Spomini

Miran Potrč

Mirana Potrča poznamo kot državnozborskega poslanca in umirjenega politika. Donedavna ni razmišljal o pisanju spominov, a zvin gležnja spomladi 2014, želja, da se zaposli med prisilnim mirovanjem, in ženina spodbuda, kot pravi v predgovoru, so vplivali, da se je vendarle lotil njihovega pisanja. V ospredju je politika – dotaknila se ga je že v šoli in še dandanes se ji kot upokojenec ne odreka –, toda spomini veliko povedo tudi o tem, kakšen človek je Miran Potrč.
Spomini so razdeljeni v dva dela. Prvi je bolj kronološki in sega od otroštva do let, prebitih v parlamentu. Miran Potrč je poseben poudarek namenil sprejetju ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so zagotovili pravno podlago slovenski osamosvojitvi. Drugi del knjige je tematski. Govor je o slovenski desnici, o odnosu do narodnoosvobodilnega boja, sprave, izbrisanih, posameznih zakonskih rešitvah … in do upokojitve.

več »

Tragedija ljudstva »

Ruska revolucija 1891–1924

Orlando Figes »

–30 % OB 100-LETNICI RUSKE REVOLUCIJE

Tragedija ljudstva je eden najbolj ambicioznih poskusov večplastne zgodovinske analize obdobja med prelomno lakoto, ki je prizadela rusko podeželje leta 1891, in Leninovo smrtjo leta 1924, ko so bile vzpostavljene že vse temeljne institucije stalinistične totalitarne države. Monumentalno delo britanskega zgodovinarja obravnava rusko revolucijo kot skupek dolgotrajnih ločenih kriznih procesov, ki so skupaj dosegli vrhunec v letu 1917. Zgodovinarji so se pri obravnavanju ruske revolucije navadno posvečali predvsem letu 1917, Figes pa v prvem delu knjige temeljito obdela predrevolucijski razvoj ruske družbe. Problemskemu pregledu stebrov carističnega režima (carska družina in dvor, birokracija, vojska, cerkev) sledi analiza narodnostnega vprašanja v večnacionalnem carskem imperiju, nato pa izjemno natančen prikaz ruskega kmetstva, oblikovanja liberalnega javnega mnenja, nastanka anarhistične in radikalne oporečniške ilegale, nastopa marksizma ter nastanka socialdemokratskega gibanja in boljševiške ideologije. Sledi opis revolucije leta 1905, kratkega obdobja ruskega parlamentarizma, in absolutističnega sistema, ki je zaradi nepripravljenosti na demokratične spremembe dokončno izgubil oporo in se nazadnje zapletel v prvo svetovno vojno.

več »

Križ in kapital »

Premoženje, financiranje in podjetniška dejavnost RKC na Slovenskem

Jože Prinčič »

RKC se je in se še vedno izogiba govoriti o svojih gospodarsko-finančnih zadevah in o poseganju v gospodarsko-finančne tokove, ob tem pa visoki cerkveni predstavniki zavzeto poudarjajo, da je delovanje RKC na širšem družbenem področju, torej tudi na gospodarskem, njena večna, zgodovinska pravica, ki je ni mogoče odtujiti. Analizi delovanja RKC na gospodarskem področju so se doslej uspešno izogibali tudi cerkveni popisovalci preteklosti.
Ta monografija je prvi poskus argumentirane in poglobljene zgodovinske obravnave posameznih vidikov gospodarskega, finančnega in še drugih oblik pridobitniškega delovanja RKC, katoliške stranke in laikov na Slovenskem v zadnjih sto petdesetih letih.

več »

Zakaj je imel Marx prav »

Terry Eagleton »

O Komunističnem manifestu je bilo rečeno, da je »nedvomno najpomembnejše besedilo, kar jih je bilo napisanih v 19. stoletju«. Le malo mislecev je tako odločilno vplivalo na tok sodobne zgodovine kot avtor Manifesta. Celo Marxovi najbolj neusmiljeni kritiki ne morejo zanikati, da je spremenil naše razumevanje človeške zgodovine.
Marx je bil prvi, ki je identificiral družbeni pojav, imenovan kapitalizem, in pokazal, kako je nastal, po katerih zakonitostih deluje in kako bi ga bilo mogoče odpraviti. Da je kapitalistični sistem v težavah, vemo po tem, da začnejo ljudje govoriti o kapitalizmu.

več »

Stražarji državne meje v Sloveniji »

(1918–2013)

Pavle Čelik »

Da bi meja opravljala svojo vlogo, določeno z mednarodnim in notranjim pravom, je potrebno posebej usposobljeno moštvo. To navadno pripada različnim državnim resorjem, zlasti obrambnemu in notranjemu, lahko pa tudi finančnemu. Od konca prve svetovne vojne so se varuhi meje na Slovenskem menjali, spreminjali, nekatere sestavine pa so ostale podobne.
V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine Jugoslavije so to vlogo opravljali vojaki obmejne čete, orožniki, finančni stražniki in carinsko osebje. Po drugi svetovni vojni so ostali vojaki obmejnih enot, orožnike so zamenjali miličniki, finančne stražnike so deloma nadomestili cariniki.

več »