E-novice

politika

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Šest dni v Kataloniji »

Bojan Brezigar

Novinar in politolog Bojan Brezigar (Trst, 1948) se z vprašanji manjšin v Evropi ukvarja že več kot štiri desetletja. Pretežno s slovensko manjšino v Italiji, kateri pripada, ob zavesti, da je jezikovna in kulturna raznolikost eden temeljev Evrope, zapisan v njeni načelni definiciji enotnosti v raznolikosti. Ker pa je večina evropskih držav še vedno centralistična ter zanemarja kulturno in jezikovno raznolikost, imajo ljudje, ki se s temi vprašanji ukvarjajo, veliko dela. Brezigar je bil mnogo let aktiven v evropskih manjšinskih organizacijah. Sodeloval je z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Visokim komisariatom OVSE za narodne manjšine. Obiskal je domala vse manjšine zahodnoevropskih držav, o njih poročal in aktivno participiral v pogajanjih. Za marsikateri evropski manjšinski narod je Bojan Brezigar referenčna osebnost, tudi za Katalonce, s katerimi že dolgo sodeluje.

Šest dni v Kataloniji je knjiga o šestih dneh, ki so zaznamovali katalonsko jesen 2017.

več »

Pod krinko »

1. Na preži za Hitlerjevimi vojnimi načrti / 2. Med izdajalci, vohuni in junaki

Vladimir Vauhnik

Knjiga Pod krinko je avtorjevo poročilo o njegovem delovanju tik pred drugo svetovno vojno in v vojnem času. Vladimir Vauhnik (1896–1955) je bil slovenski častnik, jugoslovanski vojaški ataše in obveščevalec. Med prvo svetovno vojno je bil pripadnik 17. pehotnega polka avstro-ogrske vojske in Maistrov borec. Po vojni je kot stotnik vstopil v vojsko Kraljevine SHS. Šolal se je na vojaški akademiji v Beogradu, nadaljeval pa v Parizu, kjer na École supérieure de guerre študiral skupaj s Charlesom de Gaullom in Dražem Mihailovićem. Ob profesuri na beograjski vojaški akademiji je napredoval tudi kot častnik in leta 1937 je s činom polkovnika odšel v Berlin kot vojaški ataše Kraljevine Jugoslavije.

Pripoved Pod krinko se začne v letu 1938, ko je bil Vauhnik priča pripravam nacističnega imperija za pokoritev Evrope.

več »

Zadnjih sto let (1917–2017) »

Kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita

Dimitrij Rupel

Zadnjih sto let slovenske zgodovine zamejujeta dva mejnika: Majniška deklaracija z zahtevo po združitvi Južnih Slovanov znotraj avstro-ogrske monarhije (1917) in končno določanje mej Slovenije z razsodbo arbitražnega sodišča (2017). Eden najbolj ključnih dogodkov tega obdobja pa je bila osamosvojitev, ki je temeljila na pravici naroda do samoodločbe.
Dr. Dimitrij Rupel, politik, profesor in pisatelj, je aktivno sodeloval tako pri osamosvajanju Slovenije kot pri njenem vključevanju v evropske in evroatlantske povezave. Pregled slovenske zgodovine dopolnjuje z osebnimi pričevanji, ki dodatno osvetljujejo zgodovinsko dogajanje.

več »

Kdo vlada svetu? »

Noam Chomsky »

Knjiga Kdo vlada svetu? v 23 ›slikah‹ prikaže zgodovinske korenine in aktualne posledice ameriškega intervencionizma povsod tam, kjer je politika v zadnjih dveh stoletjih prepoznavala strateške politične ali ekonomske prednosti, katerih Američani niso želeli prepuščati drugim – drugim (konkurenčnim) dejavnikom ali preprosto domačinom. Ker pa je svet nadvse raznobarven in je v njem težko totalitarno ohranjati eno sámo linijo hegemonije, ni treba veliko, da se iz začetne odločne in brezkompromisne obrambe ›tekovin‹ brutalnega kapitalizma rojevajo čudna protislovja. Lahko si ogledamo samo Bližnji vzhod, kjer je danes v zmešnjavi velikih vojn, groženj z jedrskim orožjem, nepreštevnih proksi in ad hoc vojn, celo nedoločenega števila držav in ad hoc samozvanih držav težko z zanesljivostjo reči, kdo je v katerem trenutku zaveznik ali nasprotnik kogarkoli drugega; sploh so pa ta razmerja fleksibilna, že davno ne več toliko odvisna od nacionalnih motivov (čeprav so tudi ti še vedno boleče živi: glej primer Palestina!) kot, zdi se, borzno-strateških projekcij svetovnih bogatašev.

več »

Tito »

Ivo Goldstein », Slavko Goldstein »

Knjiga Tito je nova biografija dosmrtnega predsednika druge Jugoslavije. Napisala sta jo hrvaška zgodovinarja – oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein.
Po eni strani skušata z določene časovne razdalje pokazati legendarnega človeka v njegovih številnih podobah. Izogibata se čedalje pogostejši stereotipizaciji, ki mnoge avtorje podobnih besedil dandanes zapeljuje bodisi v idolatrijo, celó hagiografijo, bodisi v demonizacijo. Delo prikazuje Josipa Broza v različnih obdobjih njegovega življenja, hkrati pa sistematično demistificira Titov ›lik in zasluge‹. Kot vsak posameznik je imel tudi on številne odlike in napake, in hrvaška avtorja ne štedita z osvetljevanjem prav vseh. Cilj je torej verodostojna kronološka predstavitev obravnavane osebnosti od rojstva do smrti (in še nekaj dosedanjih desetletij po njej).

več »

Vojna vse spremeni »

Stasha Furlan Seaton

Najbolj krizni trenutek v zgodovini Slovencev – čas druge svetovne vojne – je spletel mnogo tragičnih in presunljivih zgodb. Ena teh zgodb se nam v vsej svoji razsežnosti kaže šele zdaj, več kot sedemdeset let po vojni. Napisala jo je ameriška Slovenka, ki je zaradi težkih spominov in življenja v Ameriki opustila celo materni jezik in knjigo objavila v angleščini. To je Stasha Furlan Seaton, drugi otrok dr. Borisa Furlana, slovenskega profesorja prava, obtoženca na Nagodetovem procesu poleti 1947.

več »

Listi iz dnevnika »

Slovenci v Beogradu ob osamosvajanju Slovenije

Jožef Slokar »

O obdobju, ko se je Slovenija razdruževala od Jugoslavije, in glavnih akterjih tega negotovega, kočljivega in zapletenega procesa je napisanih že precej knjig. Na prvi pogled se zdi, da se je vse dogajalo v Sloveniji in lovilo ravnotežje skozi njeno komunikacijo z jugoslovanskimi političnimi telesi. Vendar ni bilo čisto tako. Slovenija je imela tudi v takratnem času v Beogradu še vedno svoje predstavnike, svoje ministre, ki so pomembno prispevali k temu, da se je naša država izognila hudi in dolgi vojni.

več »

Mesto brez spomina »

Javni spomeniki v Ljubljani

Božidar Jezernik »

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo.

več »

Podivjana celina »

Evropa po drugi svetovni vojni

Keith Lowe »

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.

več »

Klic k razumu »

Spomini

Miran Potrč

Mirana Potrča poznamo kot državnozborskega poslanca in umirjenega politika. Donedavna ni razmišljal o pisanju spominov, a zvin gležnja spomladi 2014, želja, da se zaposli med prisilnim mirovanjem, in ženina spodbuda, kot pravi v predgovoru, so vplivali, da se je vendarle lotil njihovega pisanja. V ospredju je politika – dotaknila se ga je že v šoli in še dandanes se ji kot upokojenec ne odreka –, toda spomini veliko povedo tudi o tem, kakšen človek je Miran Potrč.
Spomini so razdeljeni v dva dela. Prvi je bolj kronološki in sega od otroštva do let, prebitih v parlamentu. Miran Potrč je poseben poudarek namenil sprejetju ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so zagotovili pravno podlago slovenski osamosvojitvi. Drugi del knjige je tematski. Govor je o slovenski desnici, o odnosu do narodnoosvobodilnega boja, sprave, izbrisanih, posameznih zakonskih rešitvah … in do upokojitve.

več »