E-novice

Knjiga

Metamorfoze

I.–III.

Ovidij»

prevod: Barbara Šega Čeh

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 135 × 180

strani: 296

vezava: trda, ščitni ovitek

izid: 2013

ISBN: 978-961-241-711-6 (zv. 1)

redna cena: 23,50 €

modra cena: 22,32 €

vaš prihranek: 1,18 €

na zalogi

Ovidijeve Metamorfoze so kot ena temeljnih in najveličastnejših mojstrovin antične poezije neusahljiv vir mitoloških motivov, alegorij in personifikacij, iz katerega se je napajala ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura, filozofija in upodabljajoča umetnost.
Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset čudovitih mitoloških preobrazb, ki se začnejo s spreminjanjem neurejenega kaosa v urejeni kozmos, končajo pa z apoteozo Julija Cezarja. Prelivajo se druga v drugo, se prepletajo in upodabljajo preoblikovanje živega v živo in živega v mrtvo v razsežnosti med zemljo in vesoljem. Antični bogovi, ki so sužnji povsem običajnih človeških strasti in zablod, se že od stvarjenja sveta dalje poigravajo z nižjimi božanstvi in z nemočnimi smrtniki – celo s tistimi kraljevskega rodu – in uveljavljajo svoj brezprizivni božanski prav. Smrtniki in smrtnice nimajo niti takrat, kadar postanejo povsem nedolžne žrtve njihovih muh, prevar in pregreh, nikakršnega upanja, da bi lahko obdržali svojo zunanjo podobo. Vsemogočni nebeščani, ki se na zemlji pojavljajo kar v človeški preobleki in so marsikdaj še bolj sprijeni kot čisto navadni zemljani iz antičnih mitov, jih preoblikujejo po mili volji in jih kaznujejo celo za svoje lastne moralne prestopke; če pa tega že ne storijo sami, jih brez pomisleka prepustijo človeški krutosti svojih prevaranih božanskih partnerjev.
Pričujoči integralni prevod obsega prve tri Ovidijeve knjige, ki opisujejo mit o nastanku sveta in človeka, vesoljnem potopu, boju z Giganti, potem pa Ovidij v njih naniza še nekaj najlepših, bolj ali manj znanih mitoloških preobrazb, kakršne napove že v proemiju:

Duh mi velí, naj spremembe oblik v prenovljena telesa
zlijem v besede; kot stvarniki vseh preobrazb, tudi tehle,
dajte navdih mi, bogovi, razvijte ta spev, ki ga snujem,
strnjeno prav od začetkov sveta pa do mojega časa!

Apolon in njegova lovorika Dafna, Pan in zvonka Siringa, nepremišljeni Faetont in žalujoče Heliade, Kalisto in Arkad, spremenjena v ozvezdji, Evropa, ki jo zlorabi gospodar Olimpa, Dianina žrtev Aktajon in Semela, žrtev lastne lahkovernosti, Eho, obsojena na odmev tujih zvokov, in vase zaljubljeni Narcis, pogoltni tirenski mornarji v podobi delfinov, pobesnele bakhantke in razmesarjeni Pentej so le najprepoznavnejše metamorfoze prve Ovidijeve triade, ki jih v homogeno pesnitev spretno povezujejo sicer manj znani, a prav tako vsebinsko dognani in alegorično pomenljivi motivi.

Izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.

Sobotno branje, RA SLO 1, 20. 4. 2013

Preberite odlomek

na vrh strani

Poglejte tudi

na vrh strani

Umetnost ljubezni »

Ovidij »

Ovidij je svoj erotodidaktični priročnik Umetnost ljubezni (Ars amatoria) spesnil po zgledu govorniških priročnikov in poučnih aleksandrinskih pesnitev o kmetovanju, lovu, čebelarstvu ... Zbirko nasvetov, kako osvojiti žensko in kako ohraniti njeno ljubezen, je najprej spesnil v dveh knjigah, namenjenih moškim, ki jima je pozneje, da bi zapolnil perečo vrzel, dodal še tretjo, z nasveti, namenjenimi ženskam.
Ovidij ne daje le napotkov, kako osvojiti osebo, po kateri človek hrepeni, ampak bralca pouči tudi o tem, kako ljubezen ohraniti. Pesnitev sicer ne opeva globokega, občutenega ljubezenskega koprnenja; čustva so zgolj površinska, a kultivirana.

več »

Zdravila za ljubezen »

Ovidij »

Pesnitev, ki obsega dobrih štiristo elegičnih distihov, je Ovidij napisal kot nekakšno nadaljevanje Umetnosti ljubezni. Namenjena je pesnikovim učencem, ki so se po branju njegovih nasvetov preveč zapletli v ljubezenske mreže in potrebujejo pomoč, da prebolijo nesrečno ali preženejo neželeno ljubezen.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.