Knjiga

Kostja Veselko

Derek Landy»

prevod: Maja Novak

naslovnica: ilustracija Tom Percival

format: 130 × 200

strani: 304

vezava: mehka

izid: 2014

ISBN: 978-961-241-786-4

redna cena: 19,90 €

modra cena: 18,90 €

vaš prihranek: 1,00 €

na zalogi

Stephaniejin stric Gordon piše grozljivke. A ko umre in zapusti Stephanie svoje posestvo, deklica spozna, da so bile v resnici bolj avtobiografije ...
Temne sile so ji na sledi, ko se trudi, da bi našla skrivnostni ključ, s katerim bo preprečila, kaj pa drugega, konec sveta. Pomoč najde tam, kjer je najmanj pričakovala – pri okostnjaku v deževnem plašču, ki rad duhoviči in je bil zaživa čarovnik.
Res sreča, da je že mrtev, kajti zdaj zdaj bo izbruhnil kaos. Vendar Kostja Veselko kmalu odkrije, da je mogoče tudi okostnjake mučiti. In če Kostja česa ne mara, je to mučenje ...
Bo zlo premagalo dobro? Se bosta Stephanie in Kostja nehala prerekati dovolj dolgo, da bosta zaustavila njegov zmagoviti pohod? Nekaj je gotovo: hudobci se sploh ne zavedajo, kaj jih še čaka.

Prevod je finančno podprl Irski sklad za literarno izmenjavo (ILE).
 
Obiščite Kostjevo uradno spletno stran!

Zapisali so ...

na vrh strani

Trk lika detektiva, ki po definiciji dvomi o vsem in vsakomer ter se zanaša le sam nase, in fantastičnega žanra, v katerem je načeloma vse mogoče, ustvarja napetost med vednostjo na eni in vero na drugi strani. A ta napetost ne obstaja le med vsakdanjim in fantastičnim svetom, ki ju povezuje lik Stephanie, ampak tudi znotraj magičnega. Tako je pomemben element zgodbe dilema, ali je žezlo starodavnih – do katerega se želi dokopati Kačnik in naj bi bil povod za Gordonov umor – navadna izmišljotina, predmet davnih mitov in legend, ali resnično obstaja. Njegov obstoj bi za nazaj tudi same mite spremenil v realna zgodovinska pričevanja. [...]

Kljub vratolomnim dogodivščinam nenavadnega detektivskega para je glavno gonilo pripovedi pravzaprav njun odnos: zavezniški, a prav nič sentimentalen in obilno začinjen z besednimi dvoboji, katerih duhovito ostrino je odlično ujela prevajalka Maja Novak.

Maša Ogrizek, Derek Landy, Književni listi, Delo, 17. 6. 2014

_______

Kostja Veselko je mešanica šaolinskih akcij in eksplozij, borilnih veščin in raznih fantastičnih bojevnikov in vojaških strojev, kar vse še najbolj spomni na Matrico in njeno robotično in kibernetsko projekcijo, nekaj je čaranja za mularijo, kar je nedvomen vpliv Harryja in njegove čarovniške združbe, nekaj je navezave na lokalne mite in skoraj vilinska bitja; Landy je eklektik, vse iz preteklosti je lahko predmet njegove reciklaže in predelave. S tem mešanjem seveda izgubi nekaj zaresnosti, česar pa se zaveda in je duhovit, kolikor žanrski obrazci to sploh omogočajo. Predvsem skozi Kostjev okostnjaški humor, zdi se, da ta bolj goflja kot karkoli rešuje, da je v spopadu med dobrim in zlim – seveda gre tudi tokrat za nič manj kot usodo sveta – bolj tisti, ki kaže tazadnjo na nejasno postavljeni meji med vojskujočima se stranema. In jih temu primerno pokasira, samo da je očitno neuničljiv in ga ne morejo po riti, ker vsa mehkejša tkiva tam seveda manjkajo, razen kosti, jasno.

Matej Bogataj, Kot srečanje okostnjaka in dežnika na secirni mizi, Mladina, 16. 5. 2014

Preberite odlomek

na vrh strani

Sekač je ležal privezan na mizo. Po prozornih gumijastih cevkah so se iz brezšumne naprave za njegovim hrbtom in nazaj vanjo skozi njegovo telo pretakale tekočine. Vse, kar je bilo v njem nepotrebnega, je bilo odstranjeno, da je napravilo prostor tekoči temi, zvarkom, v katerih se je znanost spajala z magijo. Na sekačevem obrazu, ki že sicer ni bil nič posebnega, ni bilo nobenega izraza. Že pred kako uro se je prenehal otepati. Zvarki so začeli delovati.
V krog svetlobe je stopil Kačnik in sekačeve oči so se bežno zazrle vanj. Bile so steklene in motne, brez sledu o tisti bojevitosti, s katero je Kačniku vračal pogled, ko so ga votlaki pripeljali predenj in mu sneli čelado. Tako je kljub temu, da se mu je Kostja Veselko izmuznil, Kačnik dobil novega jetnika, in točno je vedel, kaj bo počel z njim.
Napočil je čas. Kačnik je visoko dvignil bodalo v svoji roki, da bi ga sekač bolje videl. A odziva ni bilo. Nobene zaskrbljenosti, nobenega strahu, nobenega znaka, da ve, kaj ga čaka. Ta človek, ta vojak, ki je ves svoj vek preživel v slepi pokorščini drugim, je zdaj stal na pragu smrti, prav tako slep kot prej. Kako bedno življenje! Kačnik je oberoč dvignil bodalo visoko nad glavo, nato pa zamahnil. Rezilo se je pogreznilo v sekačeve prsi in umrl je.
Kačnik je izvlekel bodalo, ga obrisal do čistega in odložil na stran. Če bo tole delovalo, bo seveda treba spremeniti to ali ono, kaj nadgraditi, kaj izboljšati. Navsezadnje je bil sekač le laboratorijska podgana, nič več od poskusa. Če bo tole zares delovalo, bi se prilegel ščepec olepšav. Saj ne bo dolgo trajalo. Kvečjemu kako urico.
Kačnik je čakal ob sekačevem truplu. V skladišču je vladala tišina. Res je moral zapustiti grad, a na to možnost se je bil dobro pripravil. Sploh pa ne bo dolgo zdoma. Še nekaj dni, pa bodo njegovi sovražniki mrtvi, nikogar več ne bo, ki bi se bojeval z njim, on pa bo dobil v roke vse, kar potrebuje, da bi priklical Brezlike – podvig, ki mu celo njegov nekdanji gospodar Zlohotar ni bil kos.
Kačnik se je namrščil. Ali ga varajo oči ali pa se je sekač res zganil? Pogledal je pobliže, preverjal, ali se sekačev prsni koš dviga in spušča, iskal kako znamenje življenja. Ampak ne, ni ga bilo. Ko je še zadnjikrat otipal sekačev pulz, tega sploh ni bilo.
In nato je sekač odprl oči.

© Modrijan založba, d. o. o., 2014

Poglejte tudi

na vrh strani

Kostja Veselko. Igra z ognjem »

Derek Landy »

Kostja Veselko in Valkira Vihar se vračata! Še bolj duhovita, še bolj udarna, s še več vitamini ... Po uspešnem boju s sprijenimi čarovniki in pošastmi, o katerem poroča prva knjiga iz serije irskega pisca Dereka Landyja Kostja Veselko, se bosta v mladinskem romanu Kostja Veselko. Igra z ognjem spopadla z novimi, nevarnimi nasprotniki s čudežnimi močmi, s častihlepnim baronom Maščevalskim, z Žarkom Krvavcem, specialistom za podzemne rove, vampirjem Mrakom, zveriženim Zverižarjem, ukrojenim iz kosov mračnih poganskih bogov, in Jakom Brzohopom, katerega jezikovne veščine se pač ne morejo primerjati z zgovornostjo naših junakov. Seveda bosta spet zmagala in rešila svet, kakršnega poznamo, a na obzorju se že riše slutnja širše zarote temačnih sil, ki jima še zlepa ne bodo dovolile počitka ...

več »