nagrajeno leposlovje

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Moj mož »

Rumena Bužarovska »

Enajst zgodb v zbirki Moj mož pripoveduje prav toliko na videz različnih žensk. Zgodbe preraščajo v nekakšne osebne izpovedi, ki nudijo vpogled v enajst usod žena in njihovih mož, ljubimcev, otrok, prijateljic, družin, v njihova družbena okolja. Pred nami je galerija izjemno natančno profiliranih likov in mojstrsko izpeljanih osebnih dram, psiholoških in družbenih, z uperjenostjo proti patriarhatu, proti družbi, v kateri naj bi bila ženska izpolnjena šele, ko je poročena.

več »

Tesla, portret med maskami »

Vladimir Pištalo »

Romana Tesla, portret med maskami, ki velja za »najprepričljivejšo biografijo edinega gromovnika med ljudmi«, ni mogoče umestiti med biografske romane. To je nenavadna pripoved o zelo nenavadnem človeku, umetniška upodobitev, ki skozi tri poglavja, Mladost, Amerika in Novo stoletje, odstira in osvetljuje notranji svet genija.
Literarni lik Nikole je postavljen med številne druge literarne like tako, da ga spoznavamo skozi njegove misli, občutja, strahove in zablode, uspehe in neuspehe, vzpone in padce, predvsem pa skozi samoto, osamljenost, to njegovo najvztrajnejšo sopotnico. Dogodki iz resničnosti so samo izhodišče za številne ekskurze v iracionalno in nadrealno.

več »

Modro okrasje »

Katharina Winkler »

Modro okrasje je roman o ljubezni in nasilju, odvisnosti in krutem zatiranju. Pripoveduje o ženski, njenih sanjah o samostojnosti, trpljenju pod udarci moškega in o njeni nezlomljivi volji po uveljavitvi.
Knjiga je pretresljiva, ker ne govori o nasilju kake izjemne patologije, nasilju, ki bi bilo očitno družbeno nesprejemljivo in zato tudi sankcionirano. Ne. To je pripoved o družinskem nasilju, o pretepanju in maltretiranju žensk in otrok: o samoumevnosti, neizbežnosti, neizprosnosti, o nedopustnosti nasilja.

več »

Ubežni delci »

Anne Michaels »

Roman Ubežni delci sestavljata dve zgodbi, Jakobovi in Benovi spomini. Oba sta poljska Juda, starejši, pesnik in prevajalec Jakob Beer, se je rodil na Poljskem nekaj let pred holokavstom, vremenoslovec Ben pa v Kanadi nekaj let po tistem, ko so starši preživeli holokavst in emigrirali.
Poljska, 1941. Jakobu Beeru je sedem let. Nacisti ubijejo njegove starše in odvedejo sestro Bello, Jakob pa se skrije in se nato zateče v gozd blizu arheološkega najdišča Biskupin, kjer ga najde grški arheolog in geolog Athos Roussos. Pretihotapi ga domov v Grčijo, na otok Zakintos, po vojni pa se skupaj preselita v Kanado, v Toronto, kjer dobi Athos mesto predavatelja na univerzi.

več »

Zakaj se otrok v polenti kuha »

Aglaja Veteranyi »

Avtobiografski roman Zakaj se otrok v polenti kuha skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo razbila. Zgodbo s perspektive otroka razgrinja brezimna pripovedovalka, ki otroštvo preživlja med barvitim svetom cirkuškega življenja ter zunanjim svetom krute realnosti, ki cirkusante poriva na obrobje. Po begu iz Ceauşescujeve Romunije družina sanjari o boljšem življenju in mednarodnem uspehu v filmski industriji. A življenje se obrne drugače. Starša, katerih razmerje najedajo nesoglasja, alkoholizem in incest v družini, hčerki pošljeta v dom, potem pa starejša pristane pri očetu in mlajša, protagonistka, pri materi, ki pri svoji ekstravagantni artistični točki doživi nesrečo.

več »

Simfonija v belem »

Adriana Lisboa »

Simfonija v belem se začne z molkom. Pred bralskimi očmi se ta le počasi krha in postopoma se odstira brutalna resnica o nasilju, zakopanem v preteklost, prav v srži prepletenih zgodb in odnosov glavnih junakov. Fragmentarno razstiranje tega, kaj tiči pod površino, kdo je to storil in komu in kdo je to vedel, je napeto, čeprav na drugačen način kot detektivska zgodba, saj ni nikogar, ki bi prišel od zunaj in razmotal ali presekal vozel. Skoraj vse je že tu, za duševnimi stanji in medosebnimi odnosi, »samo« izreči je treba – in ravno to se izkaže za najtežjo nalogo, saj je ponotranjena zapoved molka sestavni del nasilja, ki traja še po rabljevi smrti.
Po eni strani je skrivnost Simfonije v belem skrajno intimna zgodba o neki družini, starševskem nasilju, spolni zlorabi, incestu, očetomoru, strtih otroštvih in zastrupljenih prihodnostih ter o boju za preživetje.

več »

Kot konji, ki spijo stoje »

Paolo Rumiz »

Avgust 1914. Na rusko (vzhodno) fronto, borit se za Avstro-Ogrsko, za »svojega« cesarja, je krenilo tudi več kot sto tisoč mož iz Julijske krajine in s Tridentinskega. Bojevali so se v Galiciji, v Karpatih in na balkanskih bojiščih, in ko so se preživeli vrnili domov, je bila tam nova država, kraljevina Italija. Petindvajset tisoč se jih ni vrnilo, ležijo na več kot štiristo vojaških pokopališčih, posejanih v Karpatih in Galiciji, ter v neštetih brezimnih grobovih. Izkušnjo preživelih je pod fašizmom prekril sramoten molk, ker so se borili na »napačni strani«, seznami padlih pod zastavo z dvoglavim orlom so se porazgubili ... »Kakšno prihodnost lahko ima družba, ki pozabi na lastno preteklost?« se sto let po začetku prve svetovne vojne v knjigi Kot konji, ki spijo stoje (Come cavalli che dormono in piedi) sprašuje Paolo Rumiz. »Ni se smelo vedeti, da so se tisoči Italijanov častno bojevali za Avstrijo. [...] Najprej so bili preveč italijanski za Nemce, nato pa so postali preveč nemški za Italijane.«

več »

Koala »

Lukas Bärfuss »

Kratki roman Koala obravnava iskanje odgovorov na mučno vprašanje o vzrokih samomora pripovedovalčevega (pol)brata. Njuni odtujeni življenjski zgodbi sta se srečali šele v trenutku samovoljne smrti enega izmed njiju, kar preživelemu nalaga neznosna bremena. Potovanje v miselne svetove na meji med življenjem in hoteno smrtjo nas seveda postavi pred mnoge neprijetne teme, ki jih praviloma najraje odrivamo od sebe, kolikor le moremo. Bralca pa odpelje po številnih težavnih poteh mladosti in odraščanja, naposled celo na drugi konec sveta in v stoletja oddaljeno preteklost, v kolonialno Avstralijo konec 18. stoletja in k pregledu naravne zgodovine vrste Phascolarctos cinereus, tistega ljubkega medvedka vrečarja, ki ga je v deželi Tam Spodaj storilnostna ihta raziskovalnih pionirjev skoraj iztrebila; kakor je bržkone ugonobila tudi prenekaterega nesrečneža v človeški družbi, katere pričakovanj ni več zmogel zadovoljevati.

več »

Mladi volkovi »

Colin Barrett »

Sedem kratkih zgodb iz zbirke Mladi volkovi je umeščenih v izmišljeno, a zato nič manj resnično irsko mestece Glanbeigh: »Nikoli niste bili niti blizu mojega mesta, vendar poznate taka.« Sredi 90. let prejšnjega stoletja ga je tako kot vso državo prizadel propad irskega gospodarskega čudeža, tako imenovanega »irskega tigra«, in mesto je od tedaj opustel kraj, zaznamovan z zdolgočasenim popivanjem mladeži v pubih in nočnih barih ter nepričakovanimi izbruhi nesmiselnega nasilja.
V takem okolju Barrettovi junaki živijo divje in hitro, kot da bi s tem lahko zacelili rane, ki jim jih je zadalo življenje.

več »

Miruna, povest »

Bogdan Suceavă »

Miruna je družinska zgodba, postavljena v odmaknjeno vasico Dolina zla sredi romunskih Karpatov. Trajan, potomec iz zadnje generacije, obnavlja dedkove pripovedi, ki jih je poslušal v otroštvu in segajo v čas, ko so se gradili temelji njihove rodbinske identitete. Kot pritiče mitom o nastanku, v njej nastopajo muhasta bajeslovna bitja in nadnaravne sile, s katerimi posamezniki (še) lahko stopajo v stik. Čeprav čas ni merljiv z vatli modernega sveta in so nekateri protagonisti stari tudi dvesto let in več, pa se družinske legende prepletajo z zgodovinskimi dejstvi, ki dogajanje deloma postavijo tudi na zemljevid sodobnega beleženja preteklosti.

več »