leksikoni, enciklopedije, slovarji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Vse o imenih v Sloveniji »

Simon Lenarčič

Ime je beseda (ali več besed), ki se uporablja za določevanje posameznega človeka, torej za razlikovanje posameznika od drugih ljudi. Uporabljamo ga za klic, s katerim se vzpostavi stik. Človeka spremlja od zibelke do groba, določuje pa ga tudi še po smrti. Ime je torej človekovo prvo in nemalokrat celo edino imetje.

V knjigi Vse o imenih v Sloveniji je na več kot 1000 straneh razloženih več kot 12.000 ali skoraj dve tretjini vseh v Sloveniji uradno zapisanih imen, od tega več kot tretjina prvič ali prvič pravilno. Vsako ime ima svoj opis, bodisi v obliki geselskega sestavka (teh je kar 4292) bodisi v obliki polgesla (tj. gesla z zelo kratkim, jedrnatim opisom – teh je več kot 8500). Svoj opis ima tudi več sto starih imen, od najzanimivejših že pozabljenih staroslovenskih do nedavno izumrlih.
Imena torej niso bila nabrana kar tako, z vseh vetrov, temveč so bila večinoma vzeta s seznama imen državljanov Slovenije, ki so imeli na zadnji dan leta 2007 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, upoštevana pa so bila tudi še povsem nova imena, ki so se pojavila do vključno leta 2010, in imena, ki po letu 1994 niso več uradno zapisana.

več »

Drevesa in grmi Jadrana »

Robert Brus »

Drevesa in grmi Jadrana so prva knjiga pri nas, v kateri je predstavljeno izjemno bogastvo drevesnih in grmovnih vrst vse vzhodne jadranske obale od Trsta prek Slovenije, Hrvaške z Istro, Kvarnerjem, Dalmacijo in otoki pa vse do Črne gore. V njej je predstavljenih 126, s krajšimi omembami ali fotografijami pa skoraj 200 domačih in tujih, pogosto malo znanih vrst toplih obmorskih predelov. Okoli 900 fotografij prikazuje drevesa na zanje značilnih, pogosto prepoznavnih nahajališčih v naravi ali mestih vzdolž vse jadranske obale, slike značilnih podrobnosti pa omogočajo lahko prepoznavanje vrst.

več »

Večni koledar papežev »

Albert Christian Sellner »

Večni koledar papežev je neke vrste čitanka iz zgodovine papeštva, sestavljena pa v obliki koledarja: za vsak dan v letu nam postreže s po eno pripovedjo iz bogate, dvatisočletne zgodovine papežev in protipapežev, od sv. Petra do Benedikta XVI. Njihovo delovanje je vsakokrat umeščeno v zgodovinsko logiko sočasnih tokov (pretežno) svetovnega političnega dogajanja, ki je oziroma kolikor je bilo zgoščeno na večno mesto Rim in italijanski polotok z okolico.
Nekateri papeži so bili dobri in pobožni možje, veliki mirovniki, genialni državniki, zaščitniki revežev, podporniki znanosti, pesniki in misleci. Toda na Petrovem prestolu so sedeli tudi morilci in sadisti, podleži in perverzneži, spletkarji, slaboumneži, paranoiki in zlohotni starci.

več »

Slovenski gobarski vodnik »

Bojan Arzenšek, Bogdan Tratnik, Božo Malovrh

Slovenski gobarski vodnik je nova, razširjena in posodobljena izdaja gobarskega priročnika Naše gobe (2002). Avtorji so izkušeni poznavalci gob, gobarji in fotografi, ki se z gobarstvom ne ukvarjajo le ljubiteljsko, temveč so aktivni člani gobarskih društev, sodelujejo na gobarskih razstavah, se udeležujejo mednarodnih mikoloških srečanj, predavajo in pišejo.
V uvodnih poglavjih priročnika so napotki za pravilno nabiranje, uživanje in shranjevanje gob. Pomembno je zlasti poglavje o značilnostih posameznih rodov in vrst gob ter o natančnem prepoznavanju najdenih primerkov.

več »

Hrvaško-slovenski in slovensko-hrvaški slovar »

Igor Kafol, Branka Mirjanić

Obojestranski sodobni slovar ima več kot 40 tisoč iztočnic (v vsakem delu približno 20 tisoč), ki so skrbno izbrane glede na pogostnost in dejansko živo rabo. Tako je bila pri izboru hrvaškega besedja upoštevana najsodobnejša hrvaška norma, hkrati pa tudi dejanska raba v živem knjižnem jeziku.

več »

Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen »

Marko Snoj »

Besede so kot ljudje, imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Iz svojih besedotvornih prednikov se rodijo zaradi potrebe po poimenovanju, se v teku svojega življenja spreminjajo, imajo potomce – ali pa tudi ne – in umrejo, ko jih nihče več ne potrebuje, ko njihove pomene prevzamejo druge besede ali ko poimenovano izgine iz naše zavesti.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.