E-novice

kratke zgodbe

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Ples »

Irène Némirovsky »

Vprašanje: Ste obupano štirinajstletno dekle – skoraj odrasla ženska. Vaš oče, nemški Jud in nekdanji bančni uslužbenec, je končno obogatel in vaša družina se je po enajstih letih stiskanja v zatohli luknji lahko preselila v veliko, svetlo stanovanje. Vaša mati, nekoč ženska dvomljivega slovesa, je zdaj sveža bogatašinja, vendar je do vas vzvišena in vas ima še vedno za otroka. (Kar pa nikakor niste več, kmalu boste dopolnili petnajst let in pred vami se bo bučno odprl bogati svet moških in ljubezni!) Da bi vaši starši izsilili ugled med znanimi pariškimi bogataši in odličniki, so se odločili prirediti veličasten ples in nanj povabiti kakih dvesto pripadnikov prominence. Neizmerno si želite zažareti med njimi kot sveža zvezda na tem novem, bogatem pariškem nebu, toda vaša mati vam udeležbe na plesu (v domači hiši!) ne dovoli, ampak vas hoče na plesni večer poslati spat že ob devetih, in to v ropotarnico!! Kot da niste še dovolj veliki in res čisto skoraj že odrasla ženska! — — Svetujte, mi, prosim, kaj naj storim, hvala, itd., itd.,
obupana A.
Pariz, 1928

več »

Igre brez meja »

Andrej E. Skubic »

Zgodba Igre brez meja prinaša vrhunskega Skubica, tisto, kar »Skubica dela Skubica«: aktualno vsebino, ki intimno prevrača v družbeno (in nasprotno), ter mojstrsko izpiljen način podajanja, o katerem oznaka »pogovorni jezik« pove vse premalo. Toda Igre brez meja imajo vendarle svojo posebnost. Skubic je doslej namreč posegal po domači (urbani) tematiki, tokrat pa segel čez mejo in »slovensko« povezal z »evropskim«. Tako, kot najbolje zna: posvetil je v črno točko današnjega trenutka, a tokrat ne le domačijskega, temveč tudi evropskega.

več »

Gospa Marta Oulie »

Sigrid Undset »

Kratki roman Gospa Marta Oulie (izšel 1907) je pisan v obliki dnevnika, v katerem se prvoosebna pripovedovalka izpoveduje, potem ko je v trenutku, ko njen zakon doseže neke vrste ›dno‹ – prevarala moža. In to ne s komerkoli, temveč z moževim najboljšim prijateljem in poslovnim partnerjem. V tej pripovedi tako rekoč vse neprestano ›propada‹, razpada, odmira, čeprav se njeni protagonisti krčevito trudijo, da bi ta trend obrnili. Brez uspeha: Marta in Henrik se po prešuštvu pretvarjata, kot da med njima ni nič, Marta si prizadeva za ponovno obuditev svoje ljubezni do moža Otta; ta za nameček usodno zboli in njegovo dolgotrajno vegetiranje v sanatoriju je lepa priložnost, da bi se odnosi razčistili.

več »

Glasovi »

Mirana Likar »

Zgodbe iz Glasov postavijo povsem običajne like v povsem običajen življenjski trenutek, vendar se skozi mojstrsko minimalistično pisavo povrhnjica dogodka natrga, razpoke pa odprejo pogled v njihovo ranljivo ali ranjeno intimo. Ponekod ta ostaja na ravni impresije, slutnje, drugje je osvetljena bolj jasno. Takrat življenjska situacija ali osebni problem, ki tičita v globinah – pa naj gre za neizpolnjeno ljubezen, bolezen, odvisnost, odhod otrok od doma, spolno zlorabo, izgubo otroka ali nacionalizem –, pred bralčevimi očmi vznikata kot v soju sveče mehko ožarjena, a ne povsem fiksirana podoba, ki priča o dramatičnem ozadju lika.

Pisateljica torej ne postavlja opozicije videz–resnica, da bi razgalila, kaj se za zavajajočim videzom v resnici skriva, temveč ji vsakdanji dogodek služi kot skrivni prehod, ki pelje v zatemnjeno globino.

več »

Rejenka »

Claire Keegan »

Povest Rejenka (Foster, 2010) združuje vse odlike pisanja Claire Keegan, vrhunske stilistke in dobre poznavalke človeške psihe, ter značilne mcgahernovske literarne prijeme pri razgrinjanju fabule – bralcu ničesar ne ponuja na pladnju, ob prebiranju zgodbe, v kateri se na videz zgodi le malo, mora med vrsticami, premolki in tišinami sam razbrati, kaj je v zgodbi pomembno ali celo prelomno. Rejenka je pripoved o trenutku, ko se odraščajoča protagonistka zgodbe zave svoje vrednosti, svoje pravice do tega, da je spoštovana in ljubljena, ter zbere dovolj etičnega poguma, da se upre pravilom svoje družine, to pa je opisano na pretanjen, topel in človeško pristen način, tudi sicer značilen za ves opus Claire Keegan.

več »

Lanzarote »

Michel Houellebecq »

Da bi se lažje pretolkel čez novoletni čas, Houellebecqov pripovedovalec zavije v turistično agencijo in se dogovori za turistični aranžma zmerno eksotične nemuslimanske destinacije. Takoj po silvestrski polomiji se tako znajde na Lanzarotu, ki še ne pozna množičnega turizma, njegove glavne atrakcije pa so pusta vulkanska pokrajina, nacionalni park s kaktusovim vrtom, ježa s kamelo, peščene plaže in v 18. stoletju silovito delujoči vulkan. Dolgočasna hotelska ponudba glavnega junaka spodbudi k samostojnemu raziskovanju otoka in tudi svoje turistične skupine: nemških lezbijk – a ne ekskluzivno – Barbare in Pam in luksemburškega policijskega inšpektorja Rudija, ki se, drugače kakor pripovedovalec, ne more prepustiti mičnosti očarljivih deklet. Namesto tega se navduši nad realijanstvom, kar pa se ne izteče brez posledic.

več »

Deset zgodb o kajenju »

Stuart Evers »

Deset zgodb o privlačnosti, izdajstvu, nostalgiji, samoti, zapeljevanju, ranjenosti, poželenju in izgubi; o tišini, ki se pretrga, ko roka uprasne vžigalnik, nespečnosti v soju žarečega ogorka, čarovnikovem triku, vonju ljubice, poslednji želji. Zgodbe, ki prodirajo naravnost v srčiko stvari.

Rdeča nit zbirke kratkih zgodb je kajenje. Vendar ne gre za hvalnico cigareti, skozi zgodbe se bolj kot cigaretni dim vijejo žalost, osamljenost, obžalovanje in hrepenenje. Poročne priče v Las Vegasu, ki odide s fantovščine in se znajde v skrivnostnem kazinu sredi puščave, kjer se zdi, da je čas obstal, in tam naleti na kadilca, ki ležerno izpihuje dimne like ter v svojo pripoved vplete prenekatero življenjsko modrost; moškega, ki ga po smrti staršev izdelava družinskega drevesa popelje na pot iskanja sorojencev, za katere sploh ni vedel, da obstajajo; ranjene ženske, ki na obisku pri premožnem bratu začne verjeti, da bo lahko pustila za seboj svoje izpraznjeno življenje v zakajeni garsonjeri; žene, ki prevzame nase breme krivde ljubljenega moža ...

več »

Spomini nekega norca »

in izbrana mladostna dela

Gustave Flaubert »

Gustava Flauberta so nekoč vprašali, kaj počne v življenju. Odvrnil je: »Pišem.« Toda absolutnost pisanja je pravzaprav ustoličil že veliko prej, preden se je podpisal pod Gospo Bovary ter z njo zaslovel in obenem povzročil škandal.
Njegove mladostne povesti (napisal jih je med petnajstim in osemnajstim letom) nas po sledovih romantične estetike odvedejo v Firence, Španijo, Južno Ameriko, na Orient, v odročne vasice, v hladne, prepišne, temačne sobane, knjižnice in cerkve. Prevevajo jih morbidno ozračje, parajoča bolečina in strahoten cinizem, po drugi strani pa ljubezen, milina in sladostrastje.

več »

Smrt pri Mariji Snežni »

Drago Jančar »

V majhen kraj ob Muri leta 1931 večkrat pride neznanec, ki govori neko mešanico ruskih, nemških in slovenskih besed. Pogosto se ustavlja pri Mariji Snežni in tamkajšnjemu cerkovniku pove, da je zdravnik. Vladimir Semjonov se kmalu preseli v kraj in odpre ordinacijo.

več »

Dve sliki »

Drago Jančar »

Med demonstranti na Majskem trgu v Buenos Airesu, ki protestirajo proti ideološki vojni, v kateri je izginilo trideset tisoč nasprotnikov vojaškega režima, so tudi matere s fotografijami izginulih sinov v rokah, ki terjajo nazaj svoje sinove.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.