kratke zgodbe

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Babuškin kovček »

Mirana Likar »

Štiri generacije, štiri ženske, štiri zgodbe v petih delih. Družinska saga zajame intimni in zgodovinski lok skoraj celega zadnjega stoletja, v katerem se dediščina dobrega in slabega kot živa materija, ki ima praizvore, prenaša iz roda v rod in preoblikuje skozi čas. Katere poteze neprilagojene Magdalene odkrijemo v njeni hčeri Bibi, ki je v najstniških letih odšla od doma in se vrnila šele, ko je bila mama na smrtni postelji? In kateri obraz najstarejše, Sofije, ki je po svojih najboljših močeh prebrodila drugo svetovno vojno, lahko uzremo v najmlajši, študentki prava Miji?

več »

Izlet mrtvih deklet »

Anna Seghers »

Izlet mrtvih deklet, pripoved z mnogimi avtobiografskimi prvinami, je pretresljiva retrospektiva usod neke generacije – neobremenjene nekdanje generacije mirnodobnih srednješolcev, ki jih pozneje posrkajo vrtinci vojn in tako rekoč vsem prinesejo pogubo.
Zgodbo pripoveduje ena od udeleženk idiličnega šolskega izleta po Renu leta 1911 ali 1912. Pozneje – ob koncu druge svetovne vojne – begunka v Mehiki, izčrpana od dolgotrajne bolezni, v omotici puščavske vročice poleti v spomine in čas svoje rane mladosti, pred prvo svetovno vojno, ko so bili vrstniki še vsi ›nedolžni‹ in polni možnosti.

več »

Motiv »

Javier Cercas »

Glavni lik novele Motiv (El móvil, 1987) je Álvaro, po poklicu pravnik, ki o popoldnevih opravlja nepomembno uradniško službo, ves preostali čas pa se docela predaja literaturi. Napisati želi roman, in to popoln, tak, ki naj bi snov zajemal iz resničnosti, iz najbližje okolice in življenja resničnih oseb. Tako napravi načrt: za protagoniste svojega romana izbere sosede, sam pa jih napeljuje k dejanjem, ki naj postanejo njegovo gibalo. Metoda učinkuje v obe smeri, iz resničnosti ljudje prehajajo v roman, se v njem preoblikujejo in se nato vrnejo v življenje izpolnit načrte, kakor jih je zasnoval Álvaro; sam to opazuje, v realistični maniri zapisuje in ob tem briše mejo med realnostjo in fikcijo ...

več »

Črno jezero »

Hella S. Haasse »

V pripovedi o tesnem prijateljstvu med nizozemskim in javanskim dečkom, ki se z leti zaradi kulturnih razlik oddaljita drug od drugega, avtorica namreč brez zadržkov razkriva brezobzirno izkoriščanje ljudi in naravnega bogastva v nizozemskih kolonijah. Pripovedovalec, čigar imena ne izvemo, opisuje brezskrbno otroštvo na očetovi plantaži in se spominja najboljšega prijatelja, javanskega dečka Oeroega. Z leti se fanta začneta zavedati različnosti svojega položaja v hierarhiji kolonialnega sistema. Zaradi naraščajočih napetosti pripovedovalca proti njegovi volji pošljejo študirat na Nizozemsko, Oeroeg pa se sčasoma pridruži odporniškemu osvobodilnemu gibanju.

več »

Mladi bogataš »

F. Scott Fitzgerald »

»Naj vam povem o neznansko bogatih ljudeh: drugačni so od vas in mene.« Ta stavek, v angleško govorečem svetu eden najpogosteje navajanih citatov, nas popelje v Fitzgeraldovo zgodbo o mladem bogatašu, ki je bil morda drugačen, zagotovo pa ni bil srečnejši. Anson Hunter, ki ga vse od mladosti spremlja prepričanje, da je vreden več kakor drugi in da si v življenju zasluži kaj boljšega, po vrsti neuspešnih ljubezenskih zvez nekega petka popoldne sredi mondenega New Yorka spozna, da je ostal popolnoma sam; njegovi prijatelji, ki so drugače kot on že postali družinski očetje, so se porazgubili po svojih domovih, on pa nima nikogar, ki bi mu krajšal čas ob požirku viskija z limono.

več »

Zakaj se otrok v polenti kuha »

Aglaja Veteranyi »

Avtobiografski roman Zakaj se otrok v polenti kuha skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo razbila. Zgodbo s perspektive otroka razgrinja brezimna pripovedovalka, ki otroštvo preživlja med barvitim svetom cirkuškega življenja ter zunanjim svetom krute realnosti, ki cirkusante poriva na obrobje. Po begu iz Ceauşescujeve Romunije družina sanjari o boljšem življenju in mednarodnem uspehu v filmski industriji. A življenje se obrne drugače. Starša, katerih razmerje najedajo nesoglasja, alkoholizem in incest v družini, hčerki pošljeta v dom, potem pa starejša pristane pri očetu in mlajša, protagonistka, pri materi, ki pri svoji ekstravagantni artistični točki doživi nesrečo.

več »

Tito je mrtev »

Marica Bodrožić »

Zbirka kratkih zgodb Tito je mrtev je prva knjiga Marice Bodrožić, izšla leta 2002. To je galerija štiriindvajsetih literarnih utrinkov iz obdobja otroštva, nedolžnosti in čiste preprostosti tako pripovedovalke kot tudi trde, skromne, toda vedno očarljive južnodalmatinske zemlje. V te živopisne podobe figovcev, mandljevcev, cvetočih polj in z roji metuljev zastrtega avgustovskega neba nenehno vdirajo motivi iz zunanjega, velikega sveta, ki določajo to sočasno hrvaško/balkansko stvarnost: vojn, revščine, politike, zdomstva, razseljenstva, tujstva, zla. Te prvine pa v zgodbah ne nastopajo v banalni, tehnizirani obliki, kajti avtorica gleda nanje kot na nekakšne pojave iz narave, in enako velja navsezadnje tudi za ljudi: junaki njenih zgodb večinoma niso prepoznavnih narodnosti, prav tako nimajo vnaprej stereotipiziranih vlog, ampak so vsi najprej in predvsem ljudje, posamezniki s čisto posebnimi, osebnimi usodami.

več »

Mladi volkovi »

Colin Barrett »

Sedem kratkih zgodb iz zbirke Mladi volkovi je umeščenih v izmišljeno, a zato nič manj resnično irsko mestece Glanbeigh: »Nikoli niste bili niti blizu mojega mesta, vendar poznate taka.« Sredi 90. let prejšnjega stoletja ga je tako kot vso državo prizadel propad irskega gospodarskega čudeža, tako imenovanega »irskega tigra«, in mesto je od tedaj opustel kraj, zaznamovan z zdolgočasenim popivanjem mladeži v pubih in nočnih barih ter nepričakovanimi izbruhi nesmiselnega nasilja.
V takem okolju Barrettovi junaki živijo divje in hitro, kot da bi s tem lahko zacelili rane, ki jim jih je zadalo življenje.

več »

Pride mačka na obisk »

Takaši Hirajde »

Pride mačka na obisk je prvoosebna pripoved moškega sredi tridesetih, ki z ženo – njunih imen nam avtor ne razkrije – živi v najeti hiški z vrtom na posestvu starejšega premožnejšega para v mirnem koncu Tokia. V predvidljivi vsakdan mladih zakoncev brez otrok in domačih živali (»Otroci in domači ljubljenčki niso dovoljeni.«), ki se skromno preživljata z urednikovanjem in branjem pozno v noč, nekega dne vstopi sosedova mačka Pikica. Njeno sprva plaho obiskovanje postane sčasoma smisel njunega življenja – očarana nad njeno ljubkostjo, živahno, a nestanovitno naravo in vseskozi skrivnostnim prihajanjem in odhajanjem začneta zanjo skrbeti.

več »

Sonjica »

Ljudmila Ulicka »

Sonjica, samotarsko, nelepo dekle, odrašča odmaknjeno od resničnega življenja in se samorastniško vzgaja ob prebiranju klasikov. Po neprijetni izkušnji, ki jo pri štirinajstih letih doživi z nesramnim sošolcem, v katerega se zaljubi, ji pozneje poroka z zrelim moškim, znanim in priljubljenim slikarjem Robertom Viktorovičem pomeni nebeški dar. Rodi se jima hči Tanja, ki odrase – kakor njena mama – v nelepo dekle; spoprijatelji pa se z Jasjo, prelepo hčerjo poljskih emigrantov, ki se naseli pri njih in kmalu postane Robertova ljubica.

več »