knjiga/film

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Ameriška viza »

Juan de Recacoechea »

Ameriška viza mnogim pomeni obljubo boljšega življenja. Mario Alvarez, nekdanji učitelj angleščine, je stavil vse na to, da jo dobi – zbral je ves denar, kar ga je lahko, in za sabo pustil vse svoje življenje. Prva postaja na njegovem potovanju je glavno mesto Bolivije La Paz, kjer želi dobiti ameriško vizo, uradno za obisk sina v Miamiju, sicer pa namerava ostati v Združenih državah Amerike za vedno. Toda stvari se hitro zapletejo in znajde se pred vprašanjem, koliko je res pripravljen storiti za to, da bi uresničil svoje sanje.
Na potovanju sreča množico ljudi z obrobja, ki jim je skupno iskanje poti iz revščine.

več »

Bonsaj »

Alejandro Zambra »

Bonsaj je »pomanjšan« roman o običajni, dokaj stereotipni ljubezenski zgodbi z nesrečnim koncem, ki se razvija ob prebiranju romanov in s tem povezani laži. Ljubimca, ki ljubezensko strast pijeta iz branja znamenitih romanov, si lažeta glede romana, o katerem zatrjujeta, da je zanju ključen: brala naj bi Proustovo Iskanje izgubljenega časa. In zato njuna strast ugasne. Ljubezen je treba »znati gojiti«, česar pa ljubezenski par ne zna – zna pa avtor in napiše romaneskni tekst s tem sporočilom.
Dialogov skorajda ni, tiste, ki so, govori pisatelj sam, osebe, ki jih brez poglobljenega portretiranja bežno vključi v dogajanje, pa takoj, ko jih pripelje na prizorišče, opusti, tako kot zgolj začenja in takoj zatem prekinja tudi dogajanje. Vse ostaja v nastavkih, v nedokončanih zamislih, ki se povezujejo samodejno med branjem.

več »

Cvetje v jeseni »

Dramatizacija Mirana Herzoga v poljanskem narečju

Ivan Tavčar, Miran Herzog, Andrej Šubic (ur.)

Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, in čeprav je rojstni kraj zapustil zelo mlad, je ostal z njim povezan vse življenje. Domači kraj ter poljanski rojaki s svojo posebno, pojočo, mehko govorico so navdihnili tudi skoraj vse njegove zgodbe; ena najlepših je povest Cvetje v jeseni, ljubezenska zgodba o Janezu in Meti, ki je izšla leta 1917.

Preprosti ljudje so to zgodbo že zgodaj priredili za živo uprizarjanje. Ker je nastala in se dogajala v Poljanski dolini, so jo najprej uprizorili na poljanskem odru. O prvih uprizoritvah pod kozolci in na gostilniških dvoriščih krožijo samo legende, v njih so nastopali bližnji potomci junakov iz povesti. Spomini na kasnejše uprizoritve po vojni pa so že bolj živi, ohranjenih je nekaj pisnih in slikovnih dokumentov pa tudi časopisnih člankov o gostovanju Poljancev v Mestnem gledališču ljubljanskem; znana so tudi imena nastopajočih. Zadnjo uprizoritev Cvetja v jeseni v Poljanah je režiral Miran Hercog.

več »

Črno jezero »

Hella S. Haasse »

V pripovedi o tesnem prijateljstvu med nizozemskim in javanskim dečkom, ki se z leti zaradi kulturnih razlik oddaljita drug od drugega, avtorica namreč brez zadržkov razkriva brezobzirno izkoriščanje ljudi in naravnega bogastva v nizozemskih kolonijah. Pripovedovalec, čigar imena ne izvemo, opisuje brezskrbno otroštvo na očetovi plantaži in se spominja najboljšega prijatelja, javanskega dečka Oeroega. Z leti se fanta začneta zavedati različnosti svojega položaja v hierarhiji kolonialnega sistema. Zaradi naraščajočih napetosti pripovedovalca proti njegovi volji pošljejo študirat na Nizozemsko, Oeroeg pa se sčasoma pridruži odporniškemu osvobodilnemu gibanju.

več »

Galíndez »

Manuel Vázquez Montalbán »

Galíndez (1990) je pretresljiv roman, njegova osrednja zgodba pa je še toliko bolj srhljiva, ker temelji na resničnih dogodkih. Opisuje usodo Jesúsa Galíndeza Suáreza, španskega univerzitetnega profesorja v New Yorku, ki je zaradi svoje politične aktivnosti in raziskovalnega dela leta 1956 sredi belega dne izginil. Njegovo življenje je zaznamovalo emigrantstvo: po Francovi zmagi se je kot privrženec republike umaknil v Francijo in od tam v Dominikansko republiko, kjer pa se je ponovno znašel pod okriljem diktatorskega režima.

več »

Glad »

Knut Hamsun »

Roman Glad (Sult, 1890) Knuta Hamsuna je bil v slovenščino prvič preveden že leta 1925, pet let po tistem, ko je Hamsun dobil Nobelovo nagrado. Roman so opisovali kot enega »najbolj vznemirljivih romanov vseh časov«. V njem spremljamo norveškega umetnika, ki se sprehaja po ulicah Osla in premaguje lakoto. Ta ga prežema vedno bolj, stadiji do popolne izčrpanosti pa so opisani v vztrajni, lucidni pisavi, ki odlično odseva razpadanje junakove resničnosti. Ko njegovemu telesu vedno bolj zmanjkuje energije, popušča vez telesa z življenjem, zato slabi tudi vez z resničnostjo, zaostrijo se njegova moralna načela, vse bolj divja pa postaja tudi njegova domišljija, zato ne more več dobro preceniti vsakdanjih okoliščin. Ko se telo bori za preživetje, vedno bolj usiha njegova empatija; vidimo, kako vse to vpliva na njegova čustva, ki nihajo od samovšečnosti do sovraštva do sebe.

več »

Gora Brokeback »

Annie Proulx »

Gora Brokeback je v zavesti večine ljudi ostala po večkrat nagrajenem filmu iz leta 2005, v katerem sta kot kavboja Ennis in Jack zaigrala Heath Ledger in Jake Gyllenhaal. Manj znano pa je, da je scenarij za film nastal po kratki zgodbi ameriške pisateljice Annie Proulx iz leta 1997. Šele po filmu je tudi Gora Brokeback sprožila množičen odziv bralcev in jih navdušila še v pisani obliki.
Ljubezen, ki se na gori razvije med kavbojema na poletni paši ovc, je na ameriškem divjem zahodu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja nekaj nedovoljenega, izprijenega in celo nevarnega. Oba se je ustrašita in jo zanikata; razideta se, nadaljujeta vsak svoje življenje, se poročita – dokler se spet ne srečata in narava ne ubere svoja pota.

več »

Izganjalec hudiča »

William Peter Blatty »

Groza se začne neopazno. Nepojasnjeni zvoki v otroški sobi, čudne vonjave, premikanje pohištva, leden mraz neznanega izvora.
In potem srhljive spremembe, ki jih preživlja enajstletna Regan in jih zdravniki ne znajo pojasniti.
Kakor da bi se v otroku naselila neka druga osebnost.
Nazadnje na pomoč pokličejo Damiena Karrasa, jezuitskega duhovnika. Je mogoče, da je otroka obsedel hudič?

več »

Mi, živi »

Ayn Rand »

Mi, živi je prvi roman ameriške pisateljice in filozofinje ruskih korenin Ayn Rand. Zgodba pripoveduje o mladi ženski Kiri iz razlaščene meščanske družine, ki skuša v sovražnih okoliščinah sovjetske Rusije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja obdržati svoje vrednote in rešiti moškega, ki ga ljubi. Zaradi tega se zaplete v zvezo z idealističnim komunistom, ki pa ne prinese rešitve, nasprotno: ljubezenski trikotnik vse vpletene dokončno potegne v usodni vrtinec.

več »

Moja družina in druge živali »

Gerald Durrell »

DO 16. SEPTEMBRA –50 %!

Iz deževne Anglije na sončni Krf, iz vile v vilo, iz pustolovščine v pustolovščino – ob spoznavanju zelo svojevrstnih značajev; rajsko lepega okolja in njegovih očarljivih prebivalcev, med katere spadajo tudi tisti iz živalskih vrst; prirejanju obiskov in praznovanj; plavanju v čisti vodi; čolnarjenju, lovu, brenkanju na kitaro … Zveni kakor izlet po domišljiji nadvse ustvarjalnega otroka, pa vendar se je zares zgodilo: v avtobiografiji Moja družina in druge živali je Gerald Durrell opisal obdobje petih let, ki jih je z družino preživel na Krfu. Zakaj na Krfu? Ker je bilo treba pobegniti iz hladne, deževne, depresivne Anglije. In zakaj iz vile v vilo? Če v majhno vilo povabiš kopico gostov, ki bodo tam preživeli več tednov, je pač jasno, da ti ne preostane drugega kot selitev v večjo vilo.

več »