glasba in ples

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Prvi polčas »

Slastne četrtine

Barbara Pešut »

Avtobiografija Barbare Pešut ni klasično kronološko delo, ki bi poskusilo zaobjeti življenje ali določeno življenjsko obdobje v linearno, zaključeno celoto, ampak izhaja iz sprotnih trenutkov, v katerih besedilo nastaja. Od tod se avtorica sladostrastno potaplja v spominske epizode, vezane na glasbeno in literarno preteklost ali na ljubezen, na posebne trenutke, preživete v dvoje, a tudi na bolezen, ki vse skupaj preplavlja kot nekakšen protitok, ki pa se mu znova in znova postavi po robu. Ob vsem tem se dotakne različnih življenjskih tem, prikliče odlomek iz svojih kolumn, še raje pa svojo pesem, besedilo pa na koncu zašpili celo z erotično zgodbico, in tako skače »iz svetlega v temno, iz zdravega v bolno, iz pisanega v sivo, iz 1 : 0 v 0 : 1, in to brez reda«, kot pove sama.

več »

Piaf, francoski mit »

Robert Belleret »

O Édith Piaf (1915–1963), tej znameniti umetnici, ki je umrla leta 1963 pri komaj 47 letih, je bilo objavljenih veliko knjig, a doslej najzajetnejša, najnatančnejša in najbolj dokumentirana je biografija, ki jo je leta 2013 objavil Robert Belleret. Opravil je velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti. Porušil je kar nekaj ukoreninjenih mitov, ki jih je širila sama in so jih vedno znova povzemali mediji.
V zameno zanje ponuja resnično zgodbo njenega fantastičnega, turbulentnega in kaotičnega življenja ter njeno neverjetno mnogoplastno podobo: bila je skrajno tankočutna pa hkrati egocentrična, zahtevna in trmasta; ambiciozna in gospodovalna pa hkrati negotova; velikodušna in pogosto krivična, strastna in zapeljiva pa obenem prestrašena in ljubosumna.

več »

Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Francoski koreograf Maurice Béjart je Čigavo življenje?, drugi del svoje avtobiografije, napisal na pobudo založnika svoje prve knjige spominov, Trenutek v življenju drugega. Béjart se pisanja tokratne knjige loti v božično-novoletnem tednu leta 1995, z zapisovanjem spominov pa konča poleti 1996. Svoje približevanje sedemdesetim je sprejel kot lepo priložnost za ›obračun‹, ›inventuro‹, iskren pogled na preživeta leta in doživljaje, ki so se nabrali ob umetniškem ustvarjanju ter srečevanju z drugimi.
Maurice Béjart tokrat bralca ne popelje ponovno po svojem bogatem koreografskem opusu, temveč ga povabi na sprehod skozi svojo bogato ›knjižnico‹. Med listanjem po knjigah na svojih knjižnih policah, med revijami, brošurami, pismi, ploščami in zgoščenkami nam s križpotij umetnosti in družbe predstavi nešteto velikih imen iz sveta filma, literature, glasbe, plesa – ljudi, ob katerih se je kalil, krepil, izoblikoval; ljudi, ki jih je dobro poznal, in takih, ki jih ni nikoli srečal; ljudi, ki so bili sodobniki njegovega življenja ali pa so že več stoletij del izročila …

več »

Vlado Kreslin, Slovenija in jaz »

Ruth Dupré »

Si predstavljate, da na spletnem portalu YouTube odkrijete pevca iz tuje države, ki nemudoma osvoji vaša ušesa in vam seže v srce, se plaho odločite, da mu pošljete e-pismo, in čez nekaj mesecev sedite pri njem doma, medtem ko vam njegova žena pripravlja večerjo, on pa igra in poje samo za vas? Zveni kot kakšna filmska pravljica, pa vendar se je Teksašanki Ruth Dupré zares zgodilo: »Še zmeraj me skrbi« so bile tiste besede Vlada Kreslina (iz pesmi Rulet), ki so, nasprotno, odpihnile njene skrbi in jo ponesle v drug svet; najprej samo v mislih, kmalu pa tudi čisto zares: v Slovenijo, državo, o kateri ni vedela skoraj ničesar, in k človeku, ki je znan vsakemu Slovencu, sama pa je o njem vedela le to, kar je našla na spletu. Premagala je svojo bojazljivost in sramežljivost ter naredila to, kar je učil že Horacij: užila je dan. Dan neskončnih sanj.
S to knjigo boste vstopili vanj skozi njene oči. Odkrili boste, da Teksas ni tako daleč od Slovenije in Prekmurja (in celo Bleda), kot se zdi na prvi pogled (zlasti če pogledamo le na zemljevid); tako kot je Ruth odkrila, da nima samo Amerika Toma Sawyerja in Hucka Finna in močvirij in komarjev in čudovitih ljudi in v srce segajočih pesmi.

več »

Moje življenje »

Isadora Duncan

Leta 1927 je v groteskni nesreči življenje izgubila znana plesalka, pionirka sodobnega plesa, Isadora Duncan. Šal, ki se ji je med vožnjo zapletel v kolo športnega kabrioleta, ji je zlomil vrat. Tisti, ki pripadate starejšim generacijam, si boste ob tem morda v spomin priklicali tragični prizor iz biografskega filma Isadora (1968, režija Karel Reisz), v katerem je Duncanovo igrala Vanessa Redgrave, šoferja usodnega avtomobila pa Lado Leskovar. Malo pred smrtjo je Isadora, že dolgo svetovna zvezda, znana tudi po burnih privatnih in družbenih odzivih ter številnih ljubezenskih aferah, povsem obubožana sprejela ponudbo, da napiše avtobiografijo, ki naj bi po željah založnika gradila predvsem na Isadorinem intimnem življenju, seveda skupaj z njenimi »škandali«. Avtoričina izpoved, v kateri brez predsodkov opisuje tako svoje najlepše kot tudi najtežje trenutke, je res zelo osebna in morda tudi zato še danes izjemno živa, zajame pa celoten lok od otroštva do dvajsetih let prejšnjega stoletja. Svojo zgodbo torej konča tik pred daljšim bivanjem v Sovjetski zvezi, kjer je doživela svojo zadnjo veliko in odmevno, a tudi nesrečno ljubezensko zvezo s pesnikom Sergejem Jeseninom.

več »

Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Pri petdesetih je Béjart, takrat že na čelu več kot 70-članskega baletnega ansambla, začutil potrebo, da spregovori o sebi; da se zaupa. To je storil v avtobiografiji Trenutek v življenju drugega (Un instant dans la vie d’autrui. Mémoires, 1979). V teh spominih se vrača k svojemu prvemu viru: otroštvu. Popiše, kako se je porodila njegova poklicanost in kako se pri sedmih letih ni sprijaznil z materino smrtjo. Spominja se svojega provansalskega odraščanja in tega, kako težavno so se rojevali njegovi najslavnejši baleti: Posvetitev pomladi, Nižinski, božji klovn, Pesnikova ljubezen ipd. Obuja spomine na svoje prijatelje in plesalce pa na gostovanja v New Yorku, Južni Ameriki, na Japonskem. Govori o svojih uspehih in strahovih, tremi in slavi.

več »

Trenutek v življenju drugega »

Spomini

Maurice Béjart

Francoski baletni plesalec in koreograf Maurice Béjart (1927–2007) je avtor številnih novosti v modernem baletu in ustanovitelj znamenitega Béjart Balleta iz Lozane. Temeljito je spremenil že zaprašeno govorico baleta in iz njega napravil najboljše sredstvo za to, da nas vznemiri. S svojimi inovacijami je udomačil baletno umetnost za 20. stoletje in jo učinkovito približal množičnemu modernemu občinstvu.
Pri petdesetih je Béjart, takrat že na čelu več kot 70-članskega baletnega ansambla, začutil potrebo, da spregovori o sebi; da se zaupa. To je storil v avtobiografiji Trenutek v življenju drugega (Un instant dans la vie d’autrui. Mémoires, 1979). V teh spominih se vrača k svojemu prvemu viru: otroštvu. Popiše, kako se je porodila njegova poklicanost in kako se pri sedmih letih ni sprijaznil z materino smrtjo.

več »

John Lennon: Pisma »

Hunter Davies (urednik in avtor uvodnih študij)

John Lennon se je na večino čustev, pa naj je bilo to jeza ali veselje, odzval tako, da je pisal. Vsi poznamo njegovo glasbo, saj je bil eden največjih piscev popevk vseh časov, ustvarjalec komadov Help!, Lucy In The Sky With Diamonds, Imagine in ducatov drugih. Nekaj malega vemo tudi o njegovi poeziji. Zdaj so tu v knjižni obliki prvič v zgodovini zbrana in predstavljena njegova osebna pisma. Hunter Davies, avtor edine avtorizirane biografije Beatlov, je izsledil skoraj tristo Johnovih pisem in razglednic – sorodnikom, prijateljem, oboževalcem, tujcem, ljubicam in celo pralnici. Pri tem mu je pomagala Johnova vdova Yoko Ono (imetnica Lennonovih avtorskih pravic), ki je s svojim pristankom tudi omogočila ta projekt.

več »

Toni so vzvišene besede »

Pogovori o romantični glasbi

Nikolaus Harnoncourt »

V knjigi so zbrani pogovori z Nikolausom Harnoncourtom, dirigentom svetovnega slovesa. Kot široko razgledan in pretanjen poznavalec glasbe Harnoncourt govori o romantični glasbi in nekaterih najpomembnejših skladateljih: Beethovnu, Schubertu, Verdiju, Johannu Straussu, Schumannu, Dvořáku, Brahmsu in Brucknerju. V pogovorih odstira svoje poglede na glasbo romantičnega stoletja in nam s svojimi odgovori na kdaj tudi provokativna vprašanja pomaga razumeti govorico tonov, slišati v njihovem zvenu sporočila in nam to žlahtno umetniško zvrst približati v vseh njenih razsežnostih.

več »

Pač mulca »

Patti Smith »

Patti Smith je leta 1989 Robertu Mapplethorpu, preden je umrl zaradi aidsa, obljubila, da bo napisala njuno življenjsko zgodbo. Dvajset let pozneje je obljubo uresničila, in nastala je očarljiva, skoraj romantična zgodba o vzponu dveh umetnikov, ki bi skoraj ne mogla biti bolj različna, pa vendar sta ju umetniško stremljenje in New York za vselej povezala.
Robert Mapplethorpe (1946–1989), umetnik, fotograf, Pattijin ljubimec in prijatelj, je bil najpomembnejša oseba v njenem umetniškem življenju. Spoznala sta se kot dvajsetletna pribežnika v Brooklyn, julija 1967. V želji, da bi uspela kot umetnika, sta se komaj prebijala, pogosto celo stradala, če pa že nista bila lačna, jima je vedno zmanjkalo denarja za vse tiste umetniške radosti, po katerih sta hrepenela.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.