filozofija

Razvrsti po: datumu objave abecedi

O ljubezni »

Umberto Galimberti »

Filozof Umberto Galimberti v svoji razpravi O ljubezni (Le cose dell' amore, 2004) s filozofskega, sociološkega in psihološkega stališča preiskuje zapleteni skupek dogajanj, imenovan ljubezen, ki se dotika bistvenih modalitet človekovega bivanja: transcendence, svetega, prepovedanega oz. perverznega, rojstva, smrti, samote. Po analizi fenomena ljubezni v luči naštetih modalitet se Galimberti posveti duševnim procesom, znotraj katerih poteka ljubezensko dogajanje. Zvrstijo se poglavja o ljubezni v povezavi s strastjo, poželenjem, spolnostjo, idealizacijo ljubljene osebe, občutenjem sramu, ljubosumjem, poistovetenjem, željo po posedovanju, blaznostjo.

več »

Karl Marx »

Revolucionar in njegov čas

Jonathan Sperber »

Biografska študija o Karlu Marxu prikazuje tega misleca na ozadju kompleksnih družbenih, političnih, intelektualnih in eksistencialnih razmerij (zahodno)evropske stvarnosti 19. stoletja. Marx je rdeča nit knjige, ki pa obravnava veliko več. Začenši s praktičnimi posledicami konca bonapartovskih koalicijskih vojn in zapuščino dunajskega kongresa, pripoved o postajah Marxovega življenja vseskozi slika podobo in značilnosti življenja na stiku med takratno Kraljevino Prusijo in Francijo, zatem tudi družbene razmere sredine 19. stoletja predvsem v Franciji, Belgiji in Angliji.
Skozi obravnavo pomembnih zgodovinskih političnih dogajanj tistega časa spoznavamo okoliščine, v katerih so se rojevale in ostrile ideje in zahteve vstajajočega delavskega gibanja v Evropi pa tudi socializma oziroma marksizma. Ta čas zaznamuje prehod iz stare oblike družbene nepravičnosti, ki jo je skušala razbiti francoska revolucija, v novo, modernejšo obliko izkoriščanja delavskega razreda v razmerah propulzivnega kapitalizma industrijske dobe.

več »

Zakaj je imel Marx prav »

Terry Eagleton »

O Komunističnem manifestu je bilo rečeno, da je »nedvomno najpomembnejše besedilo, kar jih je bilo napisanih v 19. stoletju«. Le malo mislecev je tako odločilno vplivalo na tok sodobne zgodovine kot avtor Manifesta. Celo Marxovi najbolj neusmiljeni kritiki ne morejo zanikati, da je spremenil naše razumevanje človeške zgodovine.
Marx je bil prvi, ki je identificiral družbeni pojav, imenovan kapitalizem, in pokazal, kako je nastal, po katerih zakonitostih deluje in kako bi ga bilo mogoče odpraviti. Da je kapitalistični sistem v težavah, vemo po tem, da začnejo ljudje govoriti o kapitalizmu.

več »

Igre, ki jih igrajo narkomani »

Transakcijska analiza problematičnega jemanja drog

Zoran Milivojević »

Tudi v Sloveniji znani srbski psihoterapevt in pisec priljubljenih uspešnic Zoran Milivojević v tej knjigi v okviru transakcijske analize obravnava problem narkomanije in težavnega osvobajanja od odvisnosti. Vse medčloveške odnose na splošno postavlja v okvir gledališkega odra in gledaliških iger. Odnosi med ljudmi so prikazani kot ›igra‹, gledališke vloge pa so pri tem pravzaprav le tri – Preganjalec, Žrtev in Rešitelj (dramski trikotnik). So kakor kostumi, ki si jih v medsebojni interakciji ljudje nadevamo in neprestano izmenjujemo, pri čemer seveda vedno zasledujemo take ali drugačne interese.

več »

Moje življenje, o njem vam pripovedujem »

Rabindranath Tagore; izbrala in uredila Uma Das Gupta

Rabindranatha Tagoreja (1861–1941) bi mirno lahko poimenovali tudi renesančni človek moderne Indije. Svojo deželo je na literarni zemljevid postavil leta 1913, ko je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Čeprav je znan predvsem kot pesnik in pisatelj, je bil Tagore tudi slikar, skladatelj, filozof ..., predvsem pa velik pedagog in reformator.
Njegova avtobiografija ima vse značilnosti literarnega dela, v njej so različni Tagorejevi zapisi, govori, eseji, izseki iz dnevnikov in predavanj, pisma in pesmi, ki prikazujejo bogat portret življenja in časa ene največjih kulturnih ikon Indije: njegovo družino, v kateri so bili pionirji na področju gradnje mezaninov, pa tudi svetniki, pesniki in skladatelji, ki so morda najbolj izoblikovali Tagorejev pogled na svet; osebne tragedije, v obdobju katerih je ustvaril najbolj zgovorne in vplivne verze; temeljna dela in delovanje v izobraževanju in družbenih reformah, njegov neprestani trud za sintezo med Vzhodom in Zahodom; humanitaren pristop k politiki in pot vzpona do prepoznavnega mednarodnega pesnika.

več »

Sram »

Če povem, bom umrl

Boris Cyrulnik »

»Če si želite izvedeti, zakaj nisem nič povedal, samo raziščite, kaj me je prisililo k molku.« Sramujoči si želi spregovoriti, vendar ne more odpreti ust, tako zelo se boji vašega pogleda. Molči ne le iz strahu pred vašim pogledom, temveč tudi zaradi občutka krivde, da bi še vas pahnil v svojo nesrečo, če bi spregovoril. Zato namesto o sebi pripoveduje pretresljivo zgodbo o nekom drugem.
Vsakogar izmed nas je že bilo kdaj sram, pa če je trajalo dve uri ali dvajset let. Vendar sram, ta zastrupljevalec življenja, ni usoda, ki bi se ji ne mogli iztrgati, pravi Boris Cyrulnik v svoji globoki in ganljivi analizi sramu, zgrajeni na temelju najnovejših dognanj nevroznanosti in psihologije.

več »

Miti našega časa »

Umberto Galimberti »

»V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre. Kajti miti so preproste ideje, ki jih povzdignemo v mit, ker so udobne, ne povzročajo težav, omogočajo lažjo presojo, skratka, dajejo nam občutek varnosti in nam odvzemajo dvome o naši podobi sveta, tako da nas nemir spraševanja ne sili več, da bi jo razvijali.«
Tako začenja ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog Umberto Galimberti uvod v knjigo Miti našega časa (I miti del nostro tempo, 2009), v kateri kritično pretresa ustaljene predstave o vrsti pomembnih vprašanj in pojavov, ki zaznamujejo naše življenje.

več »

O vzvišenem »

Longin

Aureolus nec satis umquam lectus libellus
»zlata knjižica, ki pa jo komaj kdaj kdo prebere«
(humanist Isaac Casaubonus leta 1605 o Longinovem delu)

O Longinu, sicer tudi piscu razprave o Ksenofontu, je malo znanega. Tudi vprašanje njegove identitete še vedno nima dokončnega odgovora; v strokovni literaturi ga najdemo pod imeni Longin, Dionizij Longin, Dionizij, Psevdo-Longin (da ne bi prišlo do zamenjave s platonskim filozofom Plotinom iz 3. stoletja po Kristusu) in Anonymus; najbolj se je uveljavilo ime Longin. Poskusi natančnejše določitve, ki temeljijo na kronoloških in stilističnih primerjavah z raznimi pisci, so neprepričljivi. Če lahko sklepamo po delu samem, je bil avtor najbrž retor, ki je imel za sabo dolgoletno govorniško prakso in široko znanje na področju literarne znanosti, literarne kritike in stilistike.

več »

Grozljivi gost: nihilizem in mladi »

Umberto Galimberti »

Grozljivi gost je lucidna filozofsko-psihološka analiza današnje mladine in vseh pojavov, ki jih povezujemo z njo, predvsem nihilizma, ki je rdeča nit tega dela, razvrednotenja vrednot, relativizma današnjega sveta, čustvene nepismenosti, uniformiranosti, brezbrižnosti, drog, depresije in nevroz, neangažmaja itn. Galimberti je zelo oster in kritičen, vendar ne moralizira, ne krivi mladih samih, temveč skuša bralcu pokazati družbeni kontekst. Vse podkrepi še s citati znanih filozofov in drugih avtorjev (Nietzsche, Heidegger, Hegel, Freud …).

več »