Knjiga

Hvaležnost

Oliver Sacks»

prevod: Breda Biščak

naslovnica: Branka Smodiš

format: 120 × 200

strani: 64

vezava: mehka, zavihi

izid: 8. 11. 2016

ISBN: 978-961-241-985-1

redna cena: 12,50 €

modra cena: 11,87 €

vaš prihranek: 0,63 €

na zalogi

Sloviti ameriški nevrolog Oliver Sacks je kmalu po tistem, ko je končal zadnjo različico spominov V pogonu (On the Move, 2015), izvedel, da je neozdravljivo bolan. Začel je pisati eseje, v njih pa ubesedil veliko hvaležnost za življenje, ki ga je dobro preživel, in se obenem soočil s smrtjo. Hvaležnost (Gratitude, 2015), zbirko esejev o življenju, bolezni, smrti in smislu, sta po njegovi smrti uredila njegov partner Bill Hayes ter dolgoletna prijateljica in asistentka Kate Edgar.
Sacks se s smrtjo sooča neposredno, s pogumno radovednostjo in jasnostjo, obenem pa z modrostjo meri življenje in lušči njegov smisel: »Nenadoma mi je jasno, na kaj se moram osredotočiti in v kateri luči. Nimam več časa za nebistveno. Osredotočiti se moram nase, na svoje delo in prijatelje. Zvečer ne bom več gledal poročil. Le zakaj naj bi še naprej premleval politična vprašanja ali modroval o globalnem segrevanju.«

Preberite odlomek

na vrh strani

Decembra 2014 sem do konca napisal spomine V pogonu in rokopis oddal založniku in takrat se mi še sanjalo ni, da bom čez nekaj dni izvedel, da se mi je iz očesnega melanoma, odkritega pred devetimi leti, razvil metastazni rak. Veseli me, da mi je uspelo dokončati spomine, ne da bi to vedel, in da sem prvič v življenju povsem odkrito spregovoril o svoji spolni usmerjenosti in se s tem razkril pred svetom, ne da bi v sebi še vedno tlačil skrivnosti, ki so me navdajale z občutki krivde.
Februarja sem začutil, da moram povsem odkrito spregovoriti tudi o raku – in soočanju s smrtjo. O tem sem pisal v eseju »Moje življenje«, ki je izšel v The New York Timesu med mojim bivanjem v bolnišnici. Julija sem za ta časnik napisel še sestavek »Moj periodni sistem«, v katerem sem opisal, kako fizikalno vesolje in meni ljubi kemični elementi zaživijo povsem lastno življenje.
In zdaj, ko sem šibek in mi pohaja sapa, v nekoč čvrste mišice pa se mi zažira rak, odkrivam, da mi misli vse pogosteje ne bežijo k nadnaravnemu ali duhovnemu, marveč k vprašanju, kaj pomeni dobro in smiselno živeti – občutiti mir v samem sebi. Misli mi zatavajo k šabatu, dnevu počitka, sedmem dnevu v tednu in morebiti tudi sedmem dnevu v lastnem življenju, ko človek začuti, da je dopolnil svoje delo in si lahko mirne vesti odpočije.

© Modrijan založba, d. o. o., 2016

Poglejte tudi

na vrh strani

V pogonu »

Neko življenje

Oliver Sacks »

Ko je bil Oliver Sacks star dvanajst let, mu je učitelj napovedal, da bo še daleč prišel, kadar ne bo šel predaleč. In res je bilo pogosto tako – njegova avtobiografija se začne energično, z mladostniško obsedenostjo z motorji in hitrostjo ter se nadaljuje v enako vznemirljivi maniri. Sacks piše o svojih izkušnjah mladega nevrologa, najprej v Kaliforniji v zgodnjih šestdesetih letih, ko se je boril z odvisnostjo od mamil, nato v zaprtem oddelku bolnišnice v New Yorku, kjer je odkril davno pozabljeno bolezen in se začel ukvarjati z najbolj nenavadnimi možganskimi okvarami. Iskreno in s humorjem pripoveduje o svojih strasteh, fizičnih in umskih, od dviganja uteži in plavanja do raziskovanja človeških možganov; o ljubezni do naravoslovnih ved, do literature in glasbe. Spregovori o materi, ki ni mogla sprejeti njegove spolne usmerjenosti, o 35 letih življenja brez spolnosti, o starših in svojih občutjih krivde, ker jih je zapustil, in bratu Michaelu, ki je imel shizofrenijo, pa tudi o mnogih umetnikih in znanstvenikih, ki so vplivali nanj – od Thoma Gunna do W. H. Audna.

več »