E-novice

Knjiga

Oresteja

Oresteja

Ajshil»

prevod in spremna beseda: Marko Marinčič

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 150 × 225

strani: 176

vezava: trda

izid: 2008

ISBN: 978-961-241-330-9

redna cena: 23,30 €

modra cena: 22,13 €

vaš prihranek: 1,17 €

na zalogi

Ajshilova Oresteja je edina ohranjena grška tragiška trilogija. Uprizorjena je bila leta 458 pr. n. š. Sestavljajo jo drame Agamemnon, Prinašalke pitnih darov in Evmenide.
Agamemnon, Atrejev sin in Menelajev brat, je bil vladar v Argosu ter vrhovni poveljnik grške vojske v trojanski vojni. Potem ko se je po padcu Troje zmagoslavno vrnil domov, ga je žena Klitajmestra, ki se je medtem spečala z Ajgistom, zahrbtno umorila. Njegovo smrt je maščeval sin Orest, s pomočjo sestre Elektre je ubil Ajgista in svojo mater ter s tem priklical nadse Erinije, boginje maščevanja. Delfsko preročišče je Oresta napotilo pred atensko sodišče Areopag: tožnice so bile Erinije, zagovornik pa bog Apolon. Toda glasovi porotnikov za obsodbo in zoper njo so bili izenačeni in Atena je po načelu, da je izenačenje v prid obtoženemu, Oresta oprostila krivde.
Prevod celotne Oresteje je v knjižni obliki prvi objavil Anton Sovrè (Ljubljana, 1963). Novi prevod je nastal na pobudo SNG Drame in bil uprizorjen januarja 2009.

Izdajo je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.

Preberite odlomek

na vrh strani

Agamemnon, 1346–1398
ZBOR
Stok kralja mi pove, da je storjeno.
Kaj naj storimo? Posvetujmo se.
– Po mojem mnenju je najboljše tole:
glasnik naj vse meščane skliče k hiši.
– Ne, rajši vdrimo, da jih z meči
sveže okrvavljenimi dobimo.
– Strinjam se in glasujem, da že kaj
storimo. Kaj se obotavljamo?
– To je očitno le uvodni znak,
da mestu se pripravlja tiranija.
– Ko čakamo, jim ne počiva roka:
slavo previdnosti teptajo v prah.
– Ne vem, če naj predlagam kak načrt;
odloči naj, kdor bo zares kaj storil.
– Pri meni je enako: pač ne vem,
kako naj mrtvega zbudim z besedo.
– Samo zato, da si podaljšamo življenje,
oblast izročamo skrunilcem hiše?
– To je nevzdržno. Tudi smrt je boljša:
blažja usoda kot oblast tiranov.
– Mar jasnovidno sklepamo iz stokov,
da človek je v resnici umorjen?
– Prepričajmo se in potem sodímo;
v ugibanju pač ni gotovosti.
– Pridružim se večini: poizvejmo
natančneje, kaj se godi z Atridom.
Vrata se odprejo. Prikaže se Klitajmnestra nad truploma
Agamemnona in Kasandre.
KLITAJMESTRA
Ne bo me sram, če marsikaj bom rekla
drugače, kot je prej trenutek terjal.
Kako sicer sovražnikom povrneš,
navideznim prijateljem nastaviš
mrežo nesreče nad višino skoka?
Davni prepir, ki je obsedal misli,
se je iztekel v obračun. Naposled!
Stojim, kjer sem udarila: glej delo
teh rok! Preprečila sem, ne tajim,
da bi se branil in ubežal smrti.
Z zloveščim ga razkošjem ogrinjala
brezkončnega obdam, kot ribo v mreži,
dvakrat zamahnem, dvakrat zaječi,
udje omahnejo. Ko je na tleh,
s tretjim udarcem Zevsa počastim
podzemnega, rešitelja umrlih.
Pade, iz sebe stisne dih življenja
in v silovitem curku bruhne kri.
Ko temna rosa smrti me škropi,
se vzradostim kot pokajoči brsti
na polju Zevsovih darov z neba.
Veselju, starešine argoški,
se vdajte: mene že ponos prevzema.
Nanj z vso pravico bi izlila dar,
če bi se pitni dar spodobil mrtvim.
Sam je izpil do dna kratêr domači,
ki ga napolnil je s prekletstvom zla.
© Modrijan založba, d. o. o., 2008