E-novice

avtobiografije

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Poti in srečanja »

Aleksandra Kornhauser - Frazer

Knjiga Poti in srečanja je pripoved o utrinkih življenja Aleksandre Kornhauser - Frazer. Pripoved o otroku iz premožne družine, ki je čez noč padla v revščino in se ni zmogla pobrati; o tem, kaj se pravi biti lačen, drugačen, odrinjen, kako z otroškim delom iskati pot iz brezna; pa o ukradenih mladostnih sanjah, ki so jih izrinile vojna, taborišča, morije; in o učenju, polnem preprek, o širjenju pojmovanja domačije in o prvih, okornih korakih v svet.

več »

Ti si mene naučila brati »

Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline

Irena Jereb Filipič, Ivan Križnar, Franc Podnar in Milena Sitar

Leta 1944, ko je nemška okupacijska vojaška moč že popuščala, so pa bile tem bolj aktivne enote domobrancev, vlasovcev in četnikov, je na območju južne Gorenjske, od Žirov prek gornjega dela Poljanske doline do selških vasi med Blegošem in Poreznom, nastajal sistem tajne slovenske šole. Ker so bili poklicni učitelji v začetni potujčevalni ihti nemškega okupatorja izseljeni, šolska poslopja pa zasedena ali požgana, večina šoloobveznih otrok že tretje leto zapored ni hodila v šolo. Mnogi devetletni otroci niso znali niti brati, saj niso nikoli prestopili šolskega praga. Tako so začele večinoma mladinke ob organizacijski in strokovni podpori takratnih oblastnih organov na polosvobojenih ozemljih zbirati otroke in jih poučevati.

več »

Veličastna Nemeza in Avtobiografija »

Ladislav Klíma »

Veličastna Nemeza je groteskna pripoved o Sidrovem premagovanju časa in strasti, o iskanju smrti in hrepenenju po … – želji, življenju, kajpak ljubezni in venomer spet tudi smrti. Kot v kakem maliganskem deliriju se nenehno opoteka med zgodbarstvom in vsaj kvazistrokovnim vpletanjem vseh mogočih družbeno-zgodovinskih, znanstveno-tehnoloških motivov, drobcev, namigov, bistrcev, simbolov – – – Zgodba o potovanju v alegorično Cortono ga popelje na srhljive alpske vršace in posrka v vrtinec stoletnih reinkarnacij iskalcev odgovorov tako na večna in poslednja vprašanja človeštva kakor tudi na starodavne kriminalne uganke, ki vlečejo zlovešče niti celo na kavče ordinacij, v katerih se rojeva sočasna psihoanaliza, pa v fizikalne laboratorije, v katerih sočasno razbijanje atomov na delce poraja veliko več vprašanj, kot pa (lahko) daje odgovorov. – Itd. itd.

več »

V službi diplomacije »

Roman Kirn

Roman Kirn, politolog in diplomat (1952), je začel svojo poklicno pot na zunanjem ministrstvu nekdanje Jugoslavije v Beogradu in na veleposlaništvu v Burmi, končal pa jo je kot slovenski veleposlanik v ZDA in na Nizozemskem. Življenje diplomata, ki vključuje tako delo na domačem zunanjem ministrstvu kot v tujini, je razgibano in raznoliko – še toliko bolj, če se obenem odvijajo prelomni zgodovinski dogodki. V času slovenskih prizadevanj za osamosvojitev je Roman Kirn sodeloval pri nastajanju samostojnega zunanjega ministrstva, pri pridobivanju mednarodnega priznanja Slovenije in pri oblikovanju njene zunanje politike. Bil je namestnik veleposlanika v Pragi in pozneje veleposlanik v najpomembnejših mednarodnih organizacijah, v OVSE na Dunaju in OZN v New Yorku. Vodil je tudi projekt ustanovitve ITF (Mednarodne ustanove – Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min).

več »

Moja sijajna kariera »

Miles Franklin »

Moja sijajna kariera je pripoved o »navadnem« dekletu, ki se boleče zaveda svoje navadnosti in se na umetnosti nenaklonjenem avstralskem podeželju zaobljubi prav in samo tej. Čuti se prikrajšano in nerazumljeno ter žrtev neusmiljene usode. Zaveda se, da je dekle v moškem svetu; da so vse najboljše stvari prihranjene za može in fante; da je podrejeno, manjvredno bitje, ne da bi bila sama kaj kriva za to. Namesto da bi se trudila odrasti v pridno ženo in gospodinjo, raje piše. S svojimi nemogočimi stremljenji močno razburka enoličnost življenja v domačem kraju. Starši jo zaradi denarne stiske pošljejo živet k babici v živahnejše in bolj uglajeno okolje, kjer spozna mladega, dobrosrčnega in bogatega veleposestnika, ki jo ima kljub vsem njenim muham resnično rad. Ona do njega sicer ni ravnodušna, vendar trmasto kljubuje dvorjenju in zavrne snubitev, saj si po njenem dekle zasluži kaj boljšega kot dolgočasen zakon in služenje možu ter otrokom.

več »

Pod krinko »

1. Na preži za Hitlerjevimi vojnimi načrti / 2. Med izdajalci, vohuni in junaki

Vladimir Vauhnik

Knjiga Pod krinko je avtorjevo poročilo o njegovem delovanju tik pred drugo svetovno vojno in v vojnem času. Vladimir Vauhnik (1896–1955) je bil slovenski častnik, jugoslovanski vojaški ataše in obveščevalec. Med prvo svetovno vojno je bil pripadnik 17. pehotnega polka avstro-ogrske vojske in Maistrov borec. Po vojni je kot stotnik vstopil v vojsko Kraljevine SHS. Šolal se je na vojaški akademiji v Beogradu, nadaljeval pa v Parizu, kjer na École supérieure de guerre študiral skupaj s Charlesom de Gaullom in Dražem Mihailovićem. Ob profesuri na beograjski vojaški akademiji je napredoval tudi kot častnik in leta 1937 je s činom polkovnika odšel v Berlin kot vojaški ataše Kraljevine Jugoslavije.

Pripoved Pod krinko se začne v letu 1938, ko je bil Vauhnik priča pripravam nacističnega imperija za pokoritev Evrope.

več »

Na slepem tiru »

Dnevnik kulturnega urednika Dela, januar 1989–maj 1991

Jože Horvat »

Knjiga Na slepem tiru je Horvatov dnevnik iz časa, ko je bil urednik kulturne rubrike časnika Delo – natančneje, od 9. januarja 1989 do 14. maja 1991. Napisana je s perspektive neodvisnega, samostojnega novinarja, ki se je kot dolgoletni član kulturne rubrike Dela uveljavil kot suveren, kritičen komentator dogajanja v literaturi in kulturni politiki pa tudi kot zagovornik slovenske samobitnosti in idejnopolitično odprtega, pluralnega žurnalizma. S tem nazorom je kmalu po začetku urejanja kulturne rubrike naletel na nerazumevanje in čedalje večje zavračanje uredniškega kolegija. V glavnem so bili njegovi komentarji sicer deležni pohvale, toda z najvažnejšim predlogom – da naj bi uredniški kolegij edinega nacionalnega dnevnika Delo v času večstrankarskega sistema tvorila »koalicija različno mislečih«, ne pa skupina pripadnikov ene stranke (tedaj prenoviteljske) – ni uspel in je po dveh letih in pol odstopil ter se zaposlil pri založbi Mladika.

več »

Zadnjih sto let (1917–2017) »

Kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita

Dimitrij Rupel

Zadnjih sto let slovenske zgodovine zamejujeta dva mejnika: Majniška deklaracija z zahtevo po združitvi Južnih Slovanov znotraj avstro-ogrske monarhije (1917) in končno določanje mej Slovenije z razsodbo arbitražnega sodišča (2017). Eden najbolj ključnih dogodkov tega obdobja pa je bila osamosvojitev, ki je temeljila na pravici naroda do samoodločbe.
Dr. Dimitrij Rupel, politik, profesor in pisatelj, je aktivno sodeloval tako pri osamosvajanju Slovenije kot pri njenem vključevanju v evropske in evroatlantske povezave. Pregled slovenske zgodovine dopolnjuje z osebnimi pričevanji, ki dodatno osvetljujejo zgodovinsko dogajanje.

več »

Nekaj divjih rož »

Alexandre Bergamini »

Knjiga Nekaj divjih rož je pripoved o iskanju in sestavljanju drobcev polpretekle zgodovine. Spodbudila jo je dokumentarna fotografija dveh preživelih iz koncentracijskega taborišča, ki je Bergaminiju prišla v roke med obiskom v Berlinu. Dva mladeniča, pravkar rešena iz taborišča – vsak še nosi pol taboriščne uniforme – stojita sredi razrušenega mesta. Pisatelja presune nasmeh preživelih sredi uničenja in prešine ga, da sta videti kot par. Z njima se nenadoma čuti čudno povezanega in odloči se, da bo raziskal njuno zgodbo.

več »

Zakaj se otrok v polenti kuha »

Aglaja Veteranyi »

Avtobiografski roman Zakaj se otrok v polenti kuha skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo razbila. Zgodbo s perspektive otroka razgrinja brezimna pripovedovalka, ki otroštvo preživlja med barvitim svetom cirkuškega življenja ter zunanjim svetom krute realnosti, ki cirkusante poriva na obrobje. Po begu iz Ceauşescujeve Romunije družina sanjari o boljšem življenju in mednarodnem uspehu v filmski industriji. A življenje se obrne drugače. Starša, katerih razmerje najedajo nesoglasja, alkoholizem in incest v družini, hčerki pošljeta v dom, potem pa starejša pristane pri očetu in mlajša, protagonistka, pri materi, ki pri svoji ekstravagantni artistični točki doživi nesrečo.

več »