E-novice

antika

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Helena »

Evripid »

Grška boginja Erida (»prepir«) je užaljena, ker edina izmed bogov ni bila povabljena na poroko Peleja in Tetide, med svate vrgla jabolko, na katerem je pisalo »najlepši«. Tri olimpske boginje, Atena, Hera in Afrodita, so se sprle za ta laskavi naziv, zato je Zevs, poglavar vseh bogov, poslal po trojanskega kraljeviča Parisa, naj razsodi o najlepši. Mladenič pa ob Afroditini obljubi, da bo dobil najlepšo žensko na svetu, če naziv prisodi njej, ni pomišljal.

več »

Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini »

Michelle Lovric in Nikiforos Doxiadis Mardas

Ta navidez ljubka knjižica žaljivk, zmerljivk, namigov in najrazličnejših zlobnih dovtipov se morda zdi kot otroška slikanica, vendar pozor – knjiga je namenjena odraslim. Avtorja, britanska romanopiska, mladinska pisateljica in avtorica več antologij Michelle Lovric ter poznavalec klasičnih jezikov in kultur Nikiforos Doxiadis Mardas, sta namreč skrbno izbrala besede in besedne zveze, povedi, verze in kitice klasičnih rimskih oziroma latinskih pesnikov in pisateljev, ki so bili v svojih delih tudi šaljivi, predrzni, nesramni, žaljivi, hudobni, opolzki ... Največ sta črpala iz Marcialovih, Katulovih, Plavtovih, Horacijevih in Ciceronovih del. Besedila sta navedla v latinščini in prevodu ter pripisala avtorjevo ime, naslov dela in večinoma tudi mesto citata.

več »

Kdo ti je povedal, da si nag, Adam? »

Mitološko-filozofske skušnjave

Michael Köhlmeier », Konrad Paul Liessmann »

Kdo sem? Kaj pomeni svoboda? Kaj je lepota? Kako obvladujemo čustva in strasti? Kakšno vlogo imajo v medčloveških odnosih maščevalnost, zavist, prevzetnost? V življenju neprestano vznikajo številna temeljna vprašanja, ki jim iščemo odgovore v mislih in pogovorih, radi se tudi zatopimo v literaturo ali filozofijo, od koder črpamo modrosti starejših časov. V knjigi Kdo ti je povedal, da si nag, Adam? sta svojo radovednost in živahno misel združila pisatelj in filozof, v pripovednih zakladnicah preteklosti sta pobrskala za zgodbami in jih prenesla v naš čas.

več »

Levkipa in Klejtofont »

Ahilej Tatij

O Ahileju Tatiju obstajata dva podatka, ki sta skoraj zanesljiva: ime in poreklo (Aleksandrija). Po imenu in delu sodeč, je bil Grk z rimskim državljanstvom, ki je ustvarjal v 2. stoletju.
Znano Ahilejevo prozno delo iz 2. stoletja je značilen grški ljubezenski roman: opisuje ljubezen med odraščajočima fantom in dekletom, ki ju loči nepredvidljiva usoda.

več »

Medeja »

Lucij Anej Seneka »

Medeja, Ajetova in Ejdijina hči, je bila kolhidska princesa in tako kot njena teta Kirka slavna čarovnica. Zaljubila se je v Jazona, nečaka kralja tesalskega Jolkosa, in mu s čarovnijo pomagala pridobiti zlato runo, ki ga je Jazon skupaj z Argonavti prišel zahtevat od njenega očeta Ajeta. Stric Pelias je namreč obljubil, da mu bo v zameno za zlato runo prepustil kraljestvo. Medeja je skupaj z Argonavti in ukradenim plenom zbežala iz Kolhide, očeta in zasledovalce pa zadržala tako, da je razkosala svojega mlajšega brata Absirta in njegove ude raztresla po morju.

več »

Metamorfoze »

I.–III.

Ovidij »

Ovidijeve Metamorfoze so kot ena temeljnih in najveličastnejših mojstrovin antične poezije neusahljiv vir mitoloških motivov, alegorij in personifikacij, iz katerega se je napajala ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura, filozofija in upodabljajoča umetnost.
Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset čudovitih mitoloških preobrazb, ki se začnejo s spreminjanjem neurejenega kaosa v urejeni kozmos, končajo pa z apoteozo Julija Cezarja. Prelivajo se druga v drugo, se prepletajo in upodabljajo preoblikovanje živega v živo in živega v mrtvo v razsežnosti med zemljo in vesoljem. Antični bogovi, ki so sužnji povsem običajnih človeških strasti in zablod, se že od stvarjenja sveta dalje poigravajo z nižjimi božanstvi in z nemočnimi smrtniki – celo s tistimi kraljevskega rodu – in uveljavljajo svoj brezprizivni božanski prav.

več »

Naravoslovje »

Izbrana poglavja

Plinij Starejši »

Opus diffusum, eruditum nec minus varium quam ipsa natura – »obsežno delo, učeno in prav tako raznoliko kot narava sama«. Tako Plinijevo Naravoslovje (Naturalis historia), ki je najobsežnejše ohranjeno prozno delo rimske antike, opisuje Plinij Mlajši (Pisma 3, 5, 6).

več »

O vzvišenem »

Longin

Aureolus nec satis umquam lectus libellus
»zlata knjižica, ki pa jo komaj kdaj kdo prebere«
(humanist Isaac Casaubonus leta 1605 o Longinovem delu)

O Longinu, sicer tudi piscu razprave o Ksenofontu, je malo znanega. Tudi vprašanje njegove identitete še vedno nima dokončnega odgovora; v strokovni literaturi ga najdemo pod imeni Longin, Dionizij Longin, Dionizij, Psevdo-Longin (da ne bi prišlo do zamenjave s platonskim filozofom Plotinom iz 3. stoletja po Kristusu) in Anonymus; najbolj se je uveljavilo ime Longin. Poskusi natančnejše določitve, ki temeljijo na kronoloških in stilističnih primerjavah z raznimi pisci, so neprepričljivi. Če lahko sklepamo po delu samem, je bil avtor najbrž retor, ki je imel za sabo dolgoletno govorniško prakso in široko znanje na področju literarne znanosti, literarne kritike in stilistike.

več »

Oresteja »

Ajshil »

Ajshilova Oresteja je edina ohranjena grška tragiška trilogija. Uprizorjena je bila leta 458 pr. n. š. Sestavljajo jo drame Agamemnon, Prinašalke pitnih darov in Evmenide.

več »

Osli »

Tit Makcij Plavt »

Osli se začnejo z zapletom, značilnim za rimsko paliato, »komedijo v grškem plašču«: kako naj zaljubljeni mladenič prepriča strogega in stiskaškega očeta, da je dekle iz bordela najboljša izbira. Rešitev je bila občinstvu znana vnaprej: fant bo sklenil zavezništvo z zvijačnim sužnjem, ta bo preslepil očeta, in resnična ljubezen bo slavila triumf nad filistrstvom.
V Oslih se svet »nove komedije« že v prvem prizoru postavi na glavo: tu gospodar prebrisanega sužnja kar sam angažira za pomočnika sinu. Vlogo Očeta bo tokrat igrala bogata žena, oče, sin in dvojica sužnjev pa bodo sodelovali v zaroti.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.