E-novice

% Zbirka SVILA

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Bibavica »

Mirana Likar »

Če nehamo izgovarjati imena mrtvih, ti res umrejo, je prepričana protagonistka Marija Rotta, ki je ne le aristokratskega rodu, temveč predvsem plemenita po srcu, tak rodovnik in značaj pa sta v neprijaznih povojnih časih sumljiv anahronizem. Kot bi jih avtorica s kiparskim dletom klesala iz kamnitega bloka, se v fragmentarni, mojstrsko speljani pripovedi, ki jo dopolnjujeta ženski in moški zbor prednikov, pred našimi očmi oblikujejo še druge figure tega kratkega romana.

več »

Črna voda »

Joyce Carol Oates »

Okvir zgodbe Črna voda (1992) – zabava, odhod v dvoje, nesreča, smrt mlade sopotnice – temelji na resničnem dogodku iz leta 1969, znanem kot »afera Chappaquiddick«, ko je bil za volanom senator Edward Kennedy; tudi on je zapustil kraj nesreče, ne da bi poklical pomoč. Toda J. C. Oates pravi, da ni pisala o njem in Mary Jo Kopechne (dogajanje je postavljeno in z omembami konkretnih političnih osebnosti in dogodkov zelo konkretno umeščeno v dobri dve desetletji poznejši čas), ampak je hotela ustvariti »mitično, skoraj arhetipsko zgodbo o mladi ženski, ki zaupa starejšemu moškemu in katere zaupanje je zlorabljeno«.

več »

Črno jezero »

Hella S. Haasse »

V pripovedi o tesnem prijateljstvu med nizozemskim in javanskim dečkom, ki se z leti zaradi kulturnih razlik oddaljita drug od drugega, avtorica namreč brez zadržkov razkriva brezobzirno izkoriščanje ljudi in naravnega bogastva v nizozemskih kolonijah. Pripovedovalec, čigar imena ne izvemo, opisuje brezskrbno otroštvo na očetovi plantaži in se spominja najboljšega prijatelja, javanskega dečka Oeroega. Z leti se fanta začneta zavedati različnosti svojega položaja v hierarhiji kolonialnega sistema. Zaradi naraščajočih napetosti pripovedovalca proti njegovi volji pošljejo študirat na Nizozemsko, Oeroeg pa se sčasoma pridruži odporniškemu osvobodilnemu gibanju.

več »

El Greco slika velikega inkvizitorja »

Stefan Andres »

Novela El Greco slika velikega inkvizitorja je eno najbolj znanih del Stefana Andresa. Godi se v Španiji okoli leta 1600. Znamenitega slikarja El Greca, ki živi v Toledu, pokliče generalni inkvizitor Katoliške cerkve k sebi v Seviljo, da bi ga portretiral. Medtem ko El Greco dela na ovekovečenju cerkvenega mogočneža, čemerni kardinal nevarno zboli. Smrti ga reši El Grecov prijatelj, zdravnik Cazalla, čeprav je inkvizitor v preteklosti prav Cazallovega brata obsodil na grmado. Kljub nasprotnemu pričakovanju inkvizitor po ozdravitvi v ničemer ne spremeni svoje srdite odločenosti, da izkorenini krivoverstvo …
Prijatelja na misiji imata težko delo: Cazalli se ponudi skušnjava, da bi maščeval brata in prepustil kardinala smrti; toda zdravniški etos mu tega ne dovoljuje.

več »

Gospa Marta Oulie »

Sigrid Undset »

Kratki roman Gospa Marta Oulie (izšel 1907) je pisan v obliki dnevnika, v katerem se prvoosebna pripovedovalka izpoveduje, potem ko je v trenutku, ko njen zakon doseže neke vrste ›dno‹ – prevarala moža. In to ne s komerkoli, temveč z moževim najboljšim prijateljem in poslovnim partnerjem. V tej pripovedi tako rekoč vse neprestano ›propada‹, razpada, odmira, čeprav se njeni protagonisti krčevito trudijo, da bi ta trend obrnili. Brez uspeha: Marta in Henrik se po prešuštvu pretvarjata, kot da med njima ni nič, Marta si prizadeva za ponovno obuditev svoje ljubezni do moža Otta; ta za nameček usodno zboli in njegovo dolgotrajno vegetiranje v sanatoriju je lepa priložnost, da bi se odnosi razčistili.

več »

Igre brez meja »

Andrej E. Skubic »

Zgodba Igre brez meja prinaša vrhunskega Skubica, tisto, kar »Skubica dela Skubica«: aktualno vsebino, ki intimno prevrača v družbeno (in nasprotno), ter mojstrsko izpiljen način podajanja, o katerem oznaka »pogovorni jezik« pove vse premalo. Toda Igre brez meja imajo vendarle svojo posebnost. Skubic je doslej namreč posegal po domači (urbani) tematiki, tokrat pa segel čez mejo in »slovensko« povezal z »evropskim«. Tako, kot najbolje zna: posvetil je v črno točko današnjega trenutka, a tokrat ne le domačijskega, temveč tudi evropskega.

več »

Izlet mrtvih deklet »

Anna Seghers »

Izlet mrtvih deklet, pripoved z mnogimi avtobiografskimi prvinami, je pretresljiva retrospektiva usod neke generacije – neobremenjene nekdanje generacije mirnodobnih srednješolcev, ki jih pozneje posrkajo vrtinci vojn in tako rekoč vsem prinesejo pogubo.
Zgodbo pripoveduje ena od udeleženk idiličnega šolskega izleta po Renu leta 1911 ali 1912. Pozneje – ob koncu druge svetovne vojne – begunka v Mehiki, izčrpana od dolgotrajne bolezni, v omotici puščavske vročice poleti v spomine in čas svoje rane mladosti, pred prvo svetovno vojno, ko so bili vrstniki še vsi ›nedolžni‹ in polni možnosti.

več »

Kolo sreče »

Ali kako lahko celo drobna knjižica spremeni življenje [trpka komedija]

Roman Rozina »

8. marca 2016, malo po deveti zvečer, se je José odločil, da bo napisal knjigo. Ko nepriljudni José leto kasneje uresniči cilj, nehote sproži nenavaden splet okoliščin, ki poveže kopico likov, bolj ali manj običajnih smrtnikov s prepoznavnimi literarnimi imeni: Italo, Bohumila, Orhan, Umberto, Gabriela, Salman, John Maxwell … Zavrti se kolo sreče, ki odkriva tople, tragične, presenetljive, smešne, herojske epizode in jih 2. novembra 2017 pripelje na obrežje narasle podivjane reke. Na majhnem prostoru se zvrsti še zadnji mimohod likov: običajno floskula, da knjige spreminjajo življenja, se izkaže za zgodbeno resničnost.

več »

Lanzarote »

Michel Houellebecq »

Da bi se lažje pretolkel čez novoletni čas, Houellebecqov pripovedovalec zavije v turistično agencijo in se dogovori za turistični aranžma zmerno eksotične nemuslimanske destinacije. Takoj po silvestrski polomiji se tako znajde na Lanzarotu, ki še ne pozna množičnega turizma, njegove glavne atrakcije pa so pusta vulkanska pokrajina, nacionalni park s kaktusovim vrtom, ježa s kamelo, peščene plaže in v 18. stoletju silovito delujoči vulkan. Dolgočasna hotelska ponudba glavnega junaka spodbudi k samostojnemu raziskovanju otoka in tudi svoje turistične skupine: nemških lezbijk – a ne ekskluzivno – Barbare in Pam in luksemburškega policijskega inšpektorja Rudija, ki se, drugače kakor pripovedovalec, ne more prepustiti mičnosti očarljivih deklet. Namesto tega se navduši nad realijanstvom, kar pa se ne izteče brez posledic.

več »

Mladi bogataš »

F. Scott Fitzgerald »

»Naj vam povem o neznansko bogatih ljudeh: drugačni so od vas in mene.« Ta stavek, v angleško govorečem svetu eden najpogosteje navajanih citatov, nas popelje v Fitzgeraldovo zgodbo o mladem bogatašu, ki je bil morda drugačen, zagotovo pa ni bil srečnejši. Anson Hunter, ki ga vse od mladosti spremlja prepričanje, da je vreden več kakor drugi in da si v življenju zasluži kaj boljšega, po vrsti neuspešnih ljubezenskih zvez nekega petka popoldne sredi mondenega New Yorka spozna, da je ostal popolnoma sam; njegovi prijatelji, ki so drugače kot on že postali družinski očetje, so se porazgubili po svojih domovih, on pa nima nikogar, ki bi mu krajšal čas ob požirku viskija z limono.

več »