E-novice

% Zbirka BRALEC

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Mučenice »

Želimir Periš »

Kdo so »mučenice«? Povsem mogoče je, da se ne boste identificirali z nobeno izmed njih in boste po prvih prebranih straneh še vedno ugibali, kdo sta mladi ženski, ki govorita v biblijskem jeziku; ali je bila žrtev »črne smrti« resnična zgodovinska osebnost in kaj v njeni zgodbi počnejo imena iz commedie dell'arte; ali je veliki nemški filozof res kdaj kramljal s svojo kuharico; kdo je potnica na vlaku za Pariz, ki se razume na fiziko; kdo (ali kaj) je junakinja zgodbe, ki se sreča s srhljivostjo prostora brez težnosti; kdo so mučenice današnjih dni: posiljene, ponižane, prevarane, pretepene ...

več »

Rezervno življenje »

Lidija Dimkovska »

Rezervno življenje je pretresljiva zgodba o usodi siamskih dvojčic z zraščenima glavama in pomenljivima imenoma, Zlata in Srebra, ter njunem boju za individualnost, zasebnost in ločeno življenje. Njuna osebna drama se odvija v obdobju med letoma 1984 in 2012 in je razpeta med Skopjem in Londonom, vključuje pa tudi dogajanja, ki niso le del osebnega, ampak tudi kolektivnega spomina in zgodovine. Zgodba, ki jo pripoveduje Zlata, se začne nekega junijskega popoldneva leta 1984 v predmestju Skopja, kjer se avgusta leta 2012 tudi konča. Glavni junakinji se s prijateljico igrata prerokovanje: s kom se bodo poročile, kje in kdaj, koliko otrok bodo imele, ali bo njihov mož reven, bogat ali milijarder.

več »

Božji otročički »

Tatjana Gromača »

Roman Božji otročički sestavljajo fragmentarni dnevniški, z avtoričinim značilnim črnim humorjem prežeti zapisi hčere psihotične matere, ki ima za nameček še to smolo, da je Srbkinja v okolju poosvoboditvene Hrvaške. Vendar knjiga ni le pripoved o posttravmatski usodi neke ženske ne kronika družine, na katero usodno vpliva duševna bolezen enega od članov, saj bolezen posameznika v romanu prerase v metaforo bolezni širše družbe.
Tatjana Gromača je najvidnejša pisateljica nove hrvaške proze, ker je nepodkupljiva, ostra in jedka. Njeno pisavo odlikuje malone groba neposrednost, očiščena sleherne sladkobnosti in mladostnega optimizma.

več »

Brezno »

Fernando Vallejo »

Zgodba se dogaja v kolumbijskem mestu Medellín, kamor se pripovedovalec po dolgem času vrne zaradi družine. Razlog za njegovo vrnitev je brat Darío, ki je zbolel za aidsom in potrebuje oskrbo. Medtem ko se bratovo zdravje vztrajno slabša, tudi zaradi zlorabe alkohola in marihuane, pripovedovalec obuja spomine na njuno najstniško življenje, polno zabav in homoseksualnih ljubezenskih odnosov. Pomembno vlogo v romanu ima tudi Smrt, ki se proti koncu vse pogosteje pojavlja, kar dodaja simbolno razsežnost pripovedi, ki je kruto iskrena in prežeta s kritiko nasilne družbe, kolumbijske politike in katolicizma.

več »

Nemir »

Miriam Drev »

Roman je postavljen v trikotnik evropskih držav Slovenije, Madžarske in Avstrije ter s pripovednimi vstavki na indijsko podcelino. Razdeljen je na tri dele, v katerih pripovedovalki, pripadnici dveh kultur – Slovenka Ema in Indijka Sangita – spregovorita o sebi in svojem odnosu z moškim, beguncem iz Madžarske po zatrti revoluciji leta 1956. Prva iz zornega kota sprva radožive, nato pa čedalje bolj zapletene partnerske intime, druga s stališča dolgoletnih prijateljskih izkušenj. V središču pripovedi je gradnja identitete vsakega od treh glavnih protagonistov, sovplivanje njihovih, v nekaterih pogledih primerljivih življenjskih izhodišč in idealov, ki pa tako zaradi osebnih kot tudi družbenih spremenljivk marsikdaj niso združljivi in privedejo do nepričakovano burnih zasukov.

več »

Kobold »

Radka Denemarková »

Z romanom Kobold, ki se navezuje na knjigi Jaz pa vprašam, kdo to tolče in Denar od Hitlerja, je Radka Denemarková zaokrožila svojo trilogijo o srednjeevropskem 20. stoletju.
Roman je sama opredelila takole:
»Kobold (Presežki nežnosti in Presežki ljudi) je dvojni roman. Dve zgodbi v eni knjigi kakor dva naravna elementa – voda in ogenj, ki pretaljuje videno. Ali pa dve reki, ki se zlivata v en tok? To je knjiga o oblikah nepremagljive ljubezni in prefinjenega nasilja. O tem, kako človeško eksistenco vnaprej določa družina, v katero se rodimo, ali ideologija, v katero se namočimo.

več »

Srečni konci »

Željko Kozinc »

Željko Kozinc v svojih proznih delih pogosto izhaja iz kriminalnega romana, a se zgodba prej ali slej iztrga iz žanrskih okovov, se osamosvoji in zaživi povsem nepričakovano življenje. Že začetek novega dela priča o podobni strukturi: na zabavi oglaševalskega mogotca se med ostanki pečene kozličevine znajde človeško uho. Takšen začetek pa priča še o nečem – roman je začinjen z neprikrito ironijo, ki ne prizanaša ne tistim na vrhu ne njihovim žrtvam. In ki je, kot bi lahko sklepali, le hrbtna stran patetike in sentimentalnosti, s katerima avtor barva druge robove pripovedi.

več »

Simonove priče »

Rudi Podržaj »

Mozaični roman se z dvanajstimi zgodbami vrti okoli problematičnega najstnika Simona, nesramnega, zvitega, potuhnjenega, izkoriščevalskega mulca iz dobro situirane družine. Troublemakerja torej in meščanskega razvajenca, a se izkaže, da tudi njegove kmečke korenine po materini strani niso zanemarljive. Bralec iz zgodbe v zgodbo vse globlje prenika v Simonov lik in okolje, iz katerega izhaja, čeprav o njem nikoli ničesar ne izve iz »prve roke«. Njegova podoba se kot kakšna sestavljanka gradi iz pripovedi ljudi, ki v njegovem življenju igrajo pomembno vlogo.

več »