E-novice

ZADNJI IZVODI

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Bog kot zabloda »

Richard Dawkins »

Bog kot zabloda je temeljito argumentirana razprava o mestu in veljavi religij v človeški družbi, tako v preteklih dobah kakor tudi v našem času. Čeprav je argumentacija v precejšnjem delu usmerjena v izpodbijanje kreacionističnih zablod, značilnih za ameriško okolje, je kot metoda zanimiva tudi za evropske in slovenske bralce. Avtor do korenin pretrese pojme religij, dobrote, morale, zla, duha in še mnoge druge ter jih presvetli z biologistično lučjo, kar daje precej natančen rentgenski posnetek teh pojmov, dobljen skozi optiko modernega naravoslovja.

več »

Čisto sam na svetu »

Aleksandra Kocmut »

Prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni prikazuje njene srhljive svetove večinoma skozi oči bolnika. Bralec skupaj z gospodom x – že ime glavnega lika kaže, da zaradi te bolezni človek sčasoma izgubi celo zavedanje, kdo sploh je – tava po neznanih prostorih in pokrajinah, med tujimi ljudmi in nedojemljivimi strahovi.

več »

Črna mati zemla »

Kristian Novak »

Roman Črna mati zemla (2013) je močna in mestoma mučna zgodba o uspešnem mladem pisatelju, ki skuša odpraviti ustvarjalno in ljubezensko blokado, kar ga pripelje do bolečega razkrivanja vzrokov za potlačeno otroško travmo. Hkrati z njim te vzroke spoznava tudi bralec, ki ga Novakova premrežena pripovedna struktura (npr. prepletanje žanrov in perspektiv) povsem vsrka vase – kakor ga prevzamejo tudi posebna ozračja romana (tesnobno, evforično, travmatično, navidezno mirno ipd.). K temu pripomore tudi izredna jezikovna mimetičnost – v romanu odmevajo knjižna hrvaščina, slengi različnih interesnih skupin, medžimursko narečje, zagrebški urbani govor, medicinski žargon, gnomski izrazi, arhaično ljudsko izročilo ipd.

več »

Drevo brez imena »

Drago Jančar »

Drevo brez imena je pripoved o človeku, ki se mu spodmaknejo tla pod nogami. Arhivar Lipnik zavzeto raziskuje dokumente o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Pri tem kot zgodovinar zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu, kot moški z domišljijo pa nadgrajuje erotične prizore. A njegovo zanimanje se razraste čez običajne meje, tako da izgubi občutek za prostor in čas. Njegov spomin začne naplavljati dogodke iz preteklosti, ne da bi jih opremljal z datumi. Kmalu ne ve več, kaj iz preteklosti ga v resnici zadeva in kaj ne.

več »

Helena »

Evripid »

Grška boginja Erida (»prepir«) je užaljena, ker edina izmed bogov ni bila povabljena na poroko Peleja in Tetide, med svate vrgla jabolko, na katerem je pisalo »najlepši«. Tri olimpske boginje, Atena, Hera in Afrodita, so se sprle za ta laskavi naziv, zato je Zevs, poglavar vseh bogov, poslal po trojanskega kraljeviča Parisa, naj razsodi o najlepši. Mladenič pa ob Afroditini obljubi, da bo dobil najlepšo žensko na svetu, če naziv prisodi njej, ni pomišljal.

več »

Levkipa in Klejtofont »

Ahilej Tatij

O Ahileju Tatiju obstajata dva podatka, ki sta skoraj zanesljiva: ime in poreklo (Aleksandrija). Po imenu in delu sodeč, je bil Grk z rimskim državljanstvom, ki je ustvarjal v 2. stoletju.
Znano Ahilejevo prozno delo iz 2. stoletja je značilen grški ljubezenski roman: opisuje ljubezen med odraščajočima fantom in dekletom, ki ju loči nepredvidljiva usoda.

več »

Naravoslovje »

Izbrana poglavja

Plinij Starejši »

Opus diffusum, eruditum nec minus varium quam ipsa natura – »obsežno delo, učeno in prav tako raznoliko kot narava sama«. Tako Plinijevo Naravoslovje (Naturalis historia), ki je najobsežnejše ohranjeno prozno delo rimske antike, opisuje Plinij Mlajši (Pisma 3, 5, 6).

več »

Piaf, francoski mit »

Robert Belleret »

O Édith Piaf (1915–1963), tej znameniti umetnici, ki je umrla leta 1963 pri komaj 47 letih, je bilo objavljenih veliko knjig, a doslej najzajetnejša, najnatančnejša in najbolj dokumentirana je biografija, ki jo je leta 2013 objavil Robert Belleret. Opravil je velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti. Porušil je kar nekaj ukoreninjenih mitov, ki jih je širila sama in so jih vedno znova povzemali mediji.
V zameno zanje ponuja resnično zgodbo njenega fantastičnega, turbulentnega in kaotičnega življenja ter njeno neverjetno mnogoplastno podobo: bila je skrajno tankočutna pa hkrati egocentrična, zahtevna in trmasta; ambiciozna in gospodovalna pa hkrati negotova; velikodušna in pogosto krivična, strastna in zapeljiva pa obenem prestrašena in ljubosumna.

več »

Pokliči me po svojem imenu »

André Aciman »

Poletje. Morje. Sonce. Sladoled. Sprehodi. Kolesarjenje. Ponočevanje. In seveda poletne ljubezni.
To je ena plat romana Pokliči me po svojem imenu. Vsak, kdor je doživel poletno ljubezen, pa ve: čeprav je »sezonska«, čeprav je kot ukradena iz fantazije, čeprav gre predvsem za zaljubljenost, saj ta ne utegne prerasti v ljubezen, je vendarle tako posebna, da se nam za vedno vtisne v srce. Še po desetletjih bo spomin nanjo sladko zabolel, zacvrčal s pesmijo škržatov, zadišal po borovcih in soli …
Toda v zgodbi je še veliko več. V njej so glasba, poezija, filozofija. Ljudje, ki so se naučili živeti brez tistega, kar jim tako boleče manjka – ali pa si vsaj lažejo o tem.

več »

Vse o imenih v Sloveniji »

Simon Lenarčič

Ime je beseda (ali več besed), ki se uporablja za določevanje posameznega človeka, torej za razlikovanje posameznika od drugih ljudi. Uporabljamo ga za klic, s katerim se vzpostavi stik. Človeka spremlja od zibelke do groba, določuje pa ga tudi še po smrti. Ime je torej človekovo prvo in nemalokrat celo edino imetje.

V knjigi Vse o imenih v Sloveniji je na več kot 1000 straneh razloženih več kot 12.000 ali skoraj dve tretjini vseh v Sloveniji uradno zapisanih imen, od tega več kot tretjina prvič ali prvič pravilno. Vsako ime ima svoj opis, bodisi v obliki geselskega sestavka (teh je kar 4292) bodisi v obliki polgesla (tj. gesla z zelo kratkim, jedrnatim opisom – teh je več kot 8500). Svoj opis ima tudi več sto starih imen, od najzanimivejših že pozabljenih staroslovenskih do nedavno izumrlih.
Imena torej niso bila nabrana kar tako, z vseh vetrov, temveč so bila večinoma vzeta s seznama imen državljanov Slovenije, ki so imeli na zadnji dan leta 2007 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, upoštevana pa so bila tudi še povsem nova imena, ki so se pojavila do vključno leta 2010, in imena, ki po letu 1994 niso več uradno zapisana.

več »