ZADNJI IZVODI

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Pokliči me po svojem imenu »

André Aciman »

Poletje. Morje. Sonce. Sladoled. Sprehodi. Kolesarjenje. Ponočevanje. In seveda poletne ljubezni.
To je ena plat romana Pokliči me po svojem imenu. Vsak, kdor je doživel poletno ljubezen, pa ve: čeprav je »sezonska«, čeprav je kot ukradena iz fantazije, čeprav gre predvsem za zaljubljenost, saj ta ne utegne prerasti v ljubezen, je vendarle tako posebna, da se nam za vedno vtisne v srce. Še po desetletjih bo spomin nanjo sladko zabolel, zacvrčal s pesmijo škržatov, zadišal po borovcih in soli …
Toda v zgodbi je še veliko več. V njej so glasba, poezija, filozofija. Ljudje, ki so se naučili živeti brez tistega, kar jim tako boleče manjka – ali pa si vsaj lažejo o tem.

več »

Drevo brez imena »

Drago Jančar »

Drevo brez imena je pripoved o človeku, ki se mu spodmaknejo tla pod nogami. Arhivar Lipnik zavzeto raziskuje dokumente o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Pri tem kot zgodovinar zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu, kot moški z domišljijo pa nadgrajuje erotične prizore. A njegovo zanimanje se razraste čez običajne meje, tako da izgubi občutek za prostor in čas. Njegov spomin začne naplavljati dogodke iz preteklosti, ne da bi jih opremljal z datumi. Kmalu ne ve več, kaj iz preteklosti ga v resnici zadeva in kaj ne.

več »

Slovenija v vojni 1941–1945 »

Zdenko Čepič, Damijan Guštin, Nevenka Troha

Druga svetovna vojna je bila po vseh merilih največji vojaški spopad v zgodovini. Vanjo je bilo vpletenih kar 96 odstotkov takratnega prebivalstva in 61 držav, vojaške operacije so zajele 40 držav na več kot petini zemeljske površine. Bila je najstrašnejša vojna tudi glede na število mrtvih.
Slovenci, eden manjših narodov v Evropi, smo drugo svetovno vojno doživeli v vseh njenih razsežnostih. Za številčno majhen narod je bila to velika preizkušnja in po vseh merilih vélika vojna. Bila je morda najbolj krizni trenutek v vsej narodovi zgodovini. Napadalci oziroma okupatorji so slovenskemu narodu vzeli svobodo in mu namenili izničenje, zato se je, če je hotel obstati, moral upreti.

več »

Prvi polčas »

Slastne četrtine

Barbara Pešut »

Avtobiografija Barbare Pešut ni klasično kronološko delo, ki bi poskusilo zaobjeti življenje ali določeno življenjsko obdobje v linearno, zaključeno celoto, ampak izhaja iz sprotnih trenutkov, v katerih besedilo nastaja. Od tod se avtorica sladostrastno potaplja v spominske epizode, vezane na glasbeno in literarno preteklost ali na ljubezen, na posebne trenutke, preživete v dvoje, a tudi na bolezen, ki vse skupaj preplavlja kot nekakšen protitok, ki pa se mu znova in znova postavi po robu. Ob vsem tem se dotakne različnih življenjskih tem, prikliče odlomek iz svojih kolumn, še raje pa svojo pesem, besedilo pa na koncu zašpili celo z erotično zgodbico, in tako skače »iz svetlega v temno, iz zdravega v bolno, iz pisanega v sivo, iz 1 : 0 v 0 : 1, in to brez reda«, kot pove sama.

več »

Kruh, pogače in sladice »

Prlekija, Prekmurje in Porabje

Marija Fras »

Tradicionalna peka severovzhodnega konca Slovenije je izjemno bogata in raznolika. Tam ne pečejo le znamenite prekmurske gibanice, ki jo danes nudijo slaščičarne, trgovine in gostilne tako rekoč po vsej Sloveniji, poznajo pa jo tudi onstran naših meja, temveč znajo pripraviti še na desetine drugih pekovskih dobrot, tako preprostejših in hitro pripravljenih, kot je različno cvrtje, kakor zahtevnejših, katerih priprava zahteva več časa, spretnosti in znanja. Prleki, Prekmurci in Porabci pečejo najrazličnejše vrste kruha, potic in kvašenih pogač, kot so krapci, kvasenice, ocvirkovke in posolanke; iz kvašenega testa naredijo krofe, flancate, miške in langaše, iz vlečenega pa retaše, štruklje, štrudlje in gibanice. Zelo priljubljene so močnate jedi: krompirjev in ajdov krapec, dvoplastna ajdova pogača in ajdov krapec s skuto in svežo repo.

več »

Loške poti »

50 izletov po Selškem, Poljanskem in Žirovskem

Željko Kozinc »

Tisti, ki jim je knjiga dobra prijateljica, pogosto pravijo, da jo radi vzamejo s sabo, kamor koli že gredo. Knjiga Loške poti je v tej luči prav posebna prijateljica, saj je ne boste vzeli le vi s sabo, temveč bo vzela s sabo tudi ona vas: popeljala vas bo – bodisi samo v duhu bodisi čisto zares, v športnih čevljih, z nahrbtnikom in fotoaparatom in sploh vsem, kar spada na take prelepe poti – v loško pogorje, v tiste čarobne kraje, ki jih je tako privlačno, a hkrati prepričljivo stvarno opisal »domačin« Ivan Tavčar.
Tudi v tej knjigi – gre za že osmi izletniški vodnik Željka Kozinca, ki se je na vodniškem področju proslavil predvsem s serijo vodnikov Lep dan kliče – hodimo z avtorjem po hribih in dolinah, kmetijah in zaselkih, večjih in manjših krajih, pri čemer nas večkrat popelje tudi med ljudi in njihove usode v različnih časih. Skozi Kozinčevo unikatno lečo, opremljeno s tipali, ki najdejo posebno v (navidezno) vsakdanjem in dragoceno v (pogosto) pozabljenem, je bralcu (in izletniku) dan dragocen vpogled v skrite in manj skrite kotičke naše dežele – ter seveda prelep razgled po njenih pokrajinah.

več »

Črna mati zemla »

Kristian Novak »

Roman Črna mati zemla (2013) je močna in mestoma mučna zgodba o uspešnem mladem pisatelju, ki skuša odpraviti ustvarjalno in ljubezensko blokado, kar ga pripelje do bolečega razkrivanja vzrokov za potlačeno otroško travmo. Hkrati z njim te vzroke spoznava tudi bralec, ki ga Novakova premrežena pripovedna struktura (npr. prepletanje žanrov in perspektiv) povsem vsrka vase – kakor ga prevzamejo tudi posebna ozračja romana (tesnobno, evforično, travmatično, navidezno mirno ipd.). K temu pripomore tudi izredna jezikovna mimetičnost – v romanu odmevajo knjižna hrvaščina, slengi različnih interesnih skupin, medžimursko narečje, zagrebški urbani govor, medicinski žargon, gnomski izrazi, arhaično ljudsko izročilo ipd.

več »

Za resnico do zadnjega diha »

Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana

Jasna Kontler - Salamon »

Februarja 2014, malo pred petindevetdesetim rojstnim dnevom, se je izteklo dolgo in zanimivo življenje enega velikih Slovencev prejšnjega stoletja, klaretinskega patra Ivana Tomažiča. Čeprav knjiga odstira njegovo razgibano življenjsko zgodbo, ta ni v osredju. Njena osrednja tema je namreč dunajski visokošolski oz. študentski dom Korotan, ki si ga je p. Tomažič zamislil kot trajno podporo koroškim in drugim slovenskim študentom na Dunaju in ga je ob podpori mnogih tudi zgradil. Dal ga je v last celovški Mohorjevi družbi, ki naj bi, kot je bilo zapisano v pogodbi med njim in Mohorjevo, zagotovila izpolnitev poslanstva, ki ga je določil ustanovitelj p. Ivan Tomažič.
Dvajset let (od 1966 do 1986) je bil Korotan pod Tomažičevim vodstvom slovenska ustanova, ki je pod svojo streho sprejemala tako študente kot slovenske intelektualce različnih nazorov. Nato ga je pater predal v upravljanje Mohorjanom, ki so ga v pretežni meri spremenili v hotel. V pozni jeseni življenja je Tomažič v želji, da zaščiti prvotni namen doma, bojeval skoraj epski medijski boj s celovško Mohorjevo družbo in bil zato, takrat že skoraj oglušel, pahnjen v sodni proces na avstrijskem sodišču.

več »

Čisto sam na svetu »

Aleksandra Kocmut »

Prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni prikazuje njene srhljive svetove večinoma skozi oči bolnika. Bralec skupaj z gospodom x – že ime glavnega lika kaže, da zaradi te bolezni človek sčasoma izgubi celo zavedanje, kdo sploh je – tava po neznanih prostorih in pokrajinah, med tujimi ljudmi in nedojemljivimi strahovi.

več »

Ive Šubic »

Slikar Poljanske doline

Uredil Tomaž Krpič; umetniške reprodukcije izbrala in uredila Maja Šubic

Monografija je prvo poglobljeno strokovno delo o slovenskem slikarju, grafiku in ilustratorju Ivetu Šubicu (1922–1989). K sodelovanju so bili povabljeni umetnostni zgodovinarji mlajše in srednje generacije, ki so na umetnikovo delo že lahko pogledali z neko časovno distanco in svežino. Knjiga prinaša šest strokovnih razprav: uvodno besedilo dr. Nadje Zgonik, ki umešča Šubičevo delo v področje regionalizma, obširno študijo Šubičeve partizanske izkušnje in njenega vpliva na njegovo delo dr. Miklavža Komelja, analizo umetnikovega intenzivnega iskanja krhkega ravnotežja med družbeno kolektivnostjo in umetnikovo samostjo Barbare Borčić, pregled Šubičevega obširnega freskantskega opusa in drugih javnih del Saše Bučan ter osvetlitev pomena, ki ga imajo človeške roke na Šubičevih slikah dr. Tomaža Krpiča. Sledi še natančen pregled filatelističnih izdaj z motivi Šubičevih del Janka Štampfla.

več »