E-novice

Knjiga

Slab značaj

Javier Marías»

prevod: Ferdinand Miklavc

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 125 × 176

strani: 80

vezava: mehka

izid: 2. 7. 2016

ISBN: 978-961-241-969-1

redna cena: 11,90 €

modra cena: 11,30 €

vaš prihranek: 0,60 €

na zalogi

Slab značaj (Mala índole) je kratka zgodba, ki je v samostojni knjižici izšla leta 1998, leta 2012 pa še v istoimenski zbirki tridesetih zgodb. Glavni lik je Ruibérriz alias Roy Berry, Madridčan, ki ga Paramount za šest tednov sprejme v ekipo pri snemanju filma Acapulco se zabava (Fun in Acapulco, 1963), da bi igralca – Elvisa Presleyja – učil rafinirane španske izgovarjave. Z ekipo odleti v Acapulco, po koncu snemalnih dni pa Elvisa in nekaj sodelavcev spremlja na pohajkovanjih po beznicah in plesnih dvoranah Acapulca, bližnjih krajev in mehiške prestolnice.
V zgodbi se nizajo izjemni portreti Presleyja, režiserja, oboževalca, soigralca in menedžerja, iz ozadja pa zasije osupljiva podoba patološkega homoseksualnega davitelja s svilenim robcem in njegovih pajdašev.

Preberite odlomek

na vrh strani

V resnici nisem videl še nikogar, ki bi bil tako izkoriščan in bi se tako naprezal kakor gospod Presley, in pri tem mu ni bil v pomoč njegov značaj, ki ni bil slab in divji, tudi ne prevzeten – vendar pa včasih prepirljiv –, pač pa ustrežljiv, le stežka je rekel ne, le stežka se je uprl. In tako so bili njegovi filmi vedno slabši in v njih je postajal Presley vedno bolj trapast, in tega človek, ki ga je občudoval, kakor sem ga jaz, ni rad gledal.
On tega ni opažal ali pa se je tako zdelo; če pa je vedel, je to neumnost sprejemal z dobro voljo in celo z nekakšnim ponosom, kakor del naloge. In kot je bil pri delu pogumen in resen in celo navdušen, se ni mogel postaviti nad nobeno svojo vlogo ali se norčevati iz nje. Mislim, da si je v sedemdesetih v takem discipliniranem in ustreznem duhu tudi pustil trapaste zalizce in pristal na to, da se na odru pojavlja okiten kot cirkuško strašilo, v oblekah z bleščicami ali s fantazijskimi resami in v zvončastih hlačah s črto, s širokim pasom kake neizkušene kurbe in s škratovskimi škorenjci z visoko peto, s kratkim ogrinjalom – s katerim je bil bolj podoben Supermiški kakor pa Supermanu, ki naj bi ga, tako si predstavljam, ponazarjal. Na srečo z njim nisem občeval v tistem obdobju, niti deset dni, in v šestdesetih, ko sem ga spoznal, se mu ni bilo treba tako poniževati, čeprav tudi ni bil varen pred norostmi, ki so prihajale na pamet drugim, in bojim se, da ga je v filmu Fun in Acapulco doletelo več takih traparij.
Vsakokrat, kadar je snemal nov prizor, sem pomislil: »Oh ne, moj bog, nikar tega, gospod Presley,« in osupljivo je bilo, da se je zdelo, kakor da je gospodu Presleyju vseeno za vse to in da s svojo nedvomno nadarjenostjo za nagajivost celo uživa v takih grozotah.

© Modrijan založba, d. o. o., 2016