Knjiga

Izlet mrtvih deklet

Anna Seghers»

prevod: Aleš Učakar

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 125 × 176

strani: 72

vezava: mehka

izid: 12. 6. 2017

ISBN: 978-961-287-007-2

redna cena: 8,90 €

modra cena: 8,90 €

na zalogi

Izlet mrtvih deklet, pripoved z mnogimi avtobiografskimi prvinami, je pretresljiva retrospektiva usod neke generacije – neobremenjene nekdanje generacije mirnodobnih srednješolcev, ki jih pozneje posrkajo vrtinci vojn in tako rekoč vsem prinesejo pogubo.
Zgodbo pripoveduje ena od udeleženk idiličnega šolskega izleta po Renu leta 1911 ali 1912. Pozneje – ob koncu druge svetovne vojne – begunka v Mehiki, izčrpana od dolgotrajne bolezni, v omotici puščavske vročice poleti v spomine in čas svoje rane mladosti, pred prvo svetovno vojno, ko so bili vrstniki še vsi ›nedolžni‹ in polni možnosti. Nekatere od njih je iz življenja iztrgala že prva svetovna vojna, preostale druga. Nekateri so pozneje postali biriči nečloveškega režima, vzvodi fašističnega morilskega stroja, drugi njihove žrtve, mnogi so skušali ›samo‹ preživeti in se prilagoditi, kar pa jim prav tako ni pomagalo in so storili enako bridke konce.
Ta pripoved, ki velja za eno najboljših kratkoproznih del v nemški književnosti, se bralcu kakor pahljača usod razpira na več časovnih ravneh. Zgodba, ki je nekakšen literariziran ›šolski spis‹, govori o šolskem izletu, sošolkah in vrstnikih na njem, pripoved pa neprestano – kakor ›motnje na zvezah‹ poljskih telefonov – prekinjajo prospektivni vložki, torej časovno-logični prekrški, mogoči, ker pripovedovalka v času pisanja tega ›šolskega spisa‹ že pozna poznejše usode opisovanih posameznikov. Raznolika paleta njihovih usod je tako postavljena v neposreden kontekst z usodo naroda, ki se je sredi prejšnjega stoletja, zaslepljen in zastrupljen od populizmov najslabše baže, tudi hočeš nočeš razdelil na storilce, žrtve in tiho množico tistih, ki so ›dopuščali‹ … na varni razdalji dopuščali, da so morilci morili in žrtve umirale. Ta na glavo postavljena pripovedna perspektiva je tako prav kričeče učinkovita, saj skoznjo dobesedno gledamo, kako se otroci starajo hitreje kot starši, kako stare generacije preživijo vojno za vojno, mladi rodovi pa v njih brutalno drug za drugim padajo, kot muhe.
Izlet mrtvih deklet je kratka pripoved, a silovita, neizprosna kritika logike vojne, sledenja norosti in populizmom – in boleče iskren, odločen zagovor dragocenosti posameznika, njegovega edinega in edino resničnega življenja.

Na naslovnici: August Macke, Dekleta pod drevjem, 1914

Preberite odlomek

na vrh strani

V slabotni svetlobi smo vse postale precej tihe, tako da smo slišale vreščanje ptic in tovarniški hrup iz Amöneburga. Celo Lore je povsem utihnila. Marianne in Leni in jaz smo prekrižale svoje roke in sklenile tako globoko povezanost, da je kratko malo spadala med največje povezanosti vsega zemeljskega pod soncem. Marianne se je z glavo še vedno naslanjala na Lenijino glavo. Le kako je pozneje mogla v njene misli vdreti prevara, blazna obsedenost, da sta prav ona in njen mož edina na tem svetu upravičena do vse ljubezni do te dežele, zato sta z vso pravico prezirala in ovadila dekle, na katero se je zdaj tako ljubeče naslanjala. Dokler bi še bil čas, nas ni nihče nikoli spomnil na ta naš skupni izlet. Naj je bilo napisanih še toliko spisov o domovini in o zgodovini domovine in o ljubezni do domovine, pa nihče ni nikjer omenjal, da je prav naša skupinica druga na drugi slonečih deklet, obžarjena z nizkim popoldanskim soncem nad Renom, da smo predvsem me tri bile ta domovina.

© Modrijan založba, d. o. o., 2017