E-novice

Svila (zbirka)

Razvrsti po: datumu objave abecedi

14 »

Jean Echenoz »

Kratki roman 14 govori o prelomnem letu 1914 in o tistem, kar ga je najbolj zaznamovalo – »veliki vojni«. Prva svetovna vojna pa ni zaznamovala samo celotnega toka svetovne zgodovine, ampak hkrati tudi nešteto življenj navadnih ljudi, ki so se znašli v njenem vrtincu. V romanu spremljamo pet moških, poklicanih v vojsko, in žensko, ki čaka, da se dva izmed njih vrneta. Drobci njihovih zgodb prikazujejo vojno od znotraj in od blizu, v človeškem merilu, namesto velikih bitk je v središču boj posameznika, ki se skuša prebiti iz dneva v dan v povsem novih razmerah, ki so grozljivejše, kot si je prej kdorkoli lahko predstavljal.

več »

Aleksandrida »

Vladimir Pištalo »

Aleksandrida Vladimirja Pištala, novela, kot je to besedilo o Aleksandru Velikem sam žanrsko opredelil, je »zgodba o človeku, ki je osvojil ves svet«. Pravzaprav pa gre za sago »o tem, kaj je svet in kaj ni svet, kje se začne in kje se konča« – ne zgolj svet iz časa Aleksandra Velikega, temveč tudi naš svet, predvsem naš notranji svet, tisti, ki ga bodisi obvladujemo bodisi on obvladuje nas, tisti, v katerem smo bodisi zmagovalci bodisi poraženci, svet, ki je lahko labirint, kakršen je bila za Aleksandrove bojevnike Indija.

več »

Analfabetka »

Agota Kristof »

Analfabetka je umetniška avtobiografska izpoved. Agota Kristof, tuja v tujem jeziku – pa je vendarle postala ena najpomembnejših sodobnih pisateljic. V zanjo značilnem minimalističnem pripovednem slogu, oropanem čustvenosti in refleksivnosti, s preprosto opisnostjo in nezahtevno skladnjo ponazarja otroški način razmišljanja v svoji mladosti na Madžarskem, pa tudi svojo odraslo izkušnjo izgubljene domovine, prebega in z njim povezanih posledic.

več »

August »

Christa Wolf »

August je kratka avtobiografska pripoved, ki jo je Christa Wolf poklonila svojemu možu Gerhardu Wolfu ob 60. obletnici njune poroke, zapisana pa je ostala kot zadnja knjiga v avtoričinem opusu.
To je melanholična zgodba o že priletnem vozniku turističnega avtobusa, ki se med vožnjo spominja časa takoj po vojni, ko je – osemleten deček – skupaj z mnogimi drugimi bolniki, ki so si med vojno nakopali jetiko, pristal v sanatoriju. Njegove spomine ožarja podoba kakih deset let starejše Lilo, ki postane sidro njegovega rosnega otroštva.

več »

Bibavica »

Mirana Likar »

Če nehamo izgovarjati imena mrtvih, ti res umrejo, je prepričana protagonistka Marija Rotta, ki je ne le aristokratskega rodu, temveč predvsem plemenita po srcu, tak rodovnik in značaj pa sta v neprijaznih povojnih časih sumljiv anahronizem. Kot bi jih avtorica s kiparskim dletom klesala iz kamnitega bloka, se v fragmentarni, mojstrsko speljani pripovedi, ki jo dopolnjujeta ženski in moški zbor prednikov, pred našimi očmi oblikujejo še druge figure tega kratkega romana.

več »

Črna voda »

Joyce Carol Oates »

Okvir zgodbe Črna voda (1992) – zabava, odhod v dvoje, nesreča, smrt mlade sopotnice – temelji na resničnem dogodku iz leta 1969, znanem kot »afera Chappaquiddick«, ko je bil za volanom senator Edward Kennedy; tudi on je zapustil kraj nesreče, ne da bi poklical pomoč. Toda J. C. Oates pravi, da ni pisala o njem in Mary Jo Kopechne (dogajanje je postavljeno in z omembami konkretnih političnih osebnosti in dogodkov zelo konkretno umeščeno v dobri dve desetletji poznejši čas), ampak je hotela ustvariti »mitično, skoraj arhetipsko zgodbo o mladi ženski, ki zaupa starejšemu moškemu in katere zaupanje je zlorabljeno«.

več »

Črno jezero »

Hella S. Haasse »

V pripovedi o tesnem prijateljstvu med nizozemskim in javanskim dečkom, ki se z leti zaradi kulturnih razlik oddaljita drug od drugega, avtorica namreč brez zadržkov razkriva brezobzirno izkoriščanje ljudi in naravnega bogastva v nizozemskih kolonijah. Pripovedovalec, čigar imena ne izvemo, opisuje brezskrbno otroštvo na očetovi plantaži in se spominja najboljšega prijatelja, javanskega dečka Oeroega. Z leti se fanta začneta zavedati različnosti svojega položaja v hierarhiji kolonialnega sistema. Zaradi naraščajočih napetosti pripovedovalca proti njegovi volji pošljejo študirat na Nizozemsko, Oeroeg pa se sčasoma pridruži odporniškemu osvobodilnemu gibanju.

več »

Dojka »

Philip Roth »

Kot nekakšen sodobni Gregor Samsa se David Kepesh nekega dne prebudi in ugotovi, da se je spremenil. A če se je Kafkov protagonist preobrazil v ogromnega hrošča, Rothov junak ni več meter petinosemdeset centimetrov velik profesor književnosti, pač pa sedeminsedemdesetkilogramska dojka. Ko mu po začetnih krizah zavesti in uma uspe na novo vzpostaviti nekatere življenjske relacije, se prizadeti profesor vse bolj in bolj osvobaja spon nove oblike in začne odkrivati skrite čare in slasti svojega »dojkovanja«.

več »

El Greco slika velikega inkvizitorja »

Stefan Andres »

Novela El Greco slika velikega inkvizitorja je eno najbolj znanih del Stefana Andresa. Godi se v Španiji okoli leta 1600. Znamenitega slikarja El Greca, ki živi v Toledu, pokliče generalni inkvizitor Katoliške cerkve k sebi v Seviljo, da bi ga portretiral. Medtem ko El Greco dela na ovekovečenju cerkvenega mogočneža, čemerni kardinal nevarno zboli. Smrti ga reši El Grecov prijatelj, zdravnik Cazalla, čeprav je inkvizitor v preteklosti prav Cazallovega brata obsodil na grmado. Kljub nasprotnemu pričakovanju inkvizitor po ozdravitvi v ničemer ne spremeni svoje srdite odločenosti, da izkorenini krivoverstvo …
Prijatelja na misiji imata težko delo: Cazalli se ponudi skušnjava, da bi maščeval brata in prepustil kardinala smrti; toda zdravniški etos mu tega ne dovoljuje.

več »

Gora Brokeback »

Annie Proulx »

Gora Brokeback je v zavesti večine ljudi ostala po večkrat nagrajenem filmu iz leta 2005, v katerem sta kot kavboja Ennis in Jack zaigrala Heath Ledger in Jake Gyllenhaal. Manj znano pa je, da je scenarij za film nastal po kratki zgodbi ameriške pisateljice Annie Proulx iz leta 1997. Šele po filmu je tudi Gora Brokeback sprožila množičen odziv bralcev in jih navdušila še v pisani obliki.
Ljubezen, ki se na gori razvije med kavbojema na poletni paši ovc, je na ameriškem divjem zahodu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja nekaj nedovoljenega, izprijenega in celo nevarnega. Oba se je ustrašita in jo zanikata; razideta se, nadaljujeta vsak svoje življenje, se poročita – dokler se spet ne srečata in narava ne ubere svoja pota.

več »